Novice, dogodki in prireditve

Klepet na Aljaževini z gospo Zlatko Trampuš

3. 12. 2022

Na ta veseli dan kulture, 3.12. 2022 smo člani literarne sekcije Bezeg organizirali 3. klepet na Aljaževini.

Medse smo povabili amatersko igralko OTH Pirniče gospo Zlatko Trampuš. Zlatka nam je pripovedovala o svoji igralski poti vse od otroštva do današnjih dni. Na odrske deske je stopila kot mala deklica v vlogi snežinke od dedku Mrazu, ki ga je igral njen oče, tudi igralec. Nato so prišle zahtevnejše vloge in tako so odrske deske postale del življenja Zlatke Trampuš. Še posebej je poudarila, da brez režiserja Petra Militareva ne bi nikoli tako uspela, kakor je. Igrala je mnogo vlog širom po takratni Jugoslaviji in tudi zdaj še vedno rada stoji na odrskih deskah.

Med klepetom smo obiskovalcem zastavili nagradno vprašanje, kdo je bil 3. 12. star 222 let. Pravilen odgovor je nagrajencu prinesel Prešernovo torto, vsi nastopajoči pa smo recitirali nekaj Prešernovih pesmi.

Klepet z gospo Zlatko Trampuš smo vodili: Sara Bukovšak, Kaja Bukovšak in Jurij Marussig.

Ustvarjalna delavnica

3. 12. 2022

December je mesec veselja, okraševanja in obdarovanj. V sekciji za oživljanje starih šeg in navad smo se odločili, da to delavnico namenimo izdelovanju bučkov, majhnih glavic, katerim namesto lask poganja pšenica ali mačja trava.

Delavnica, katero je vodila Marija Podvez, je bila namenjena otrokom in tudi odraslim, ki imajo veselje do ustvarjanja lastnih izdelkov. Zbralo se nas je kar nekaj udeležencev, katerim ročne spretnosti niso tuje. Dela so se zelo hitro lotile otroške roke, ki so hitro polnile vrečke – glavice z žagovino in semeni. Bilo je kar nekaj dela z oblikovanje obraza. Sedaj pa so vsi v veselem pričakovanju, kaj bo iz njihovih izdelkov vzklilo okrog božiča.

Da pa smo popestrili deževno dopoldne, smo udeležence razveselili s palačinkami, kjer so pri peki pomagali tudi otroci. V prijetnem vzdušju smo zaključili delavnico in se dogovorili, da se zopet 17. 12. srečamo ob ustvarjanju novoletnih okraskov in dekoracije iz naravnih materialov. Pridružite se nam. Luštno bo!

Že deveta premiera v Lutkovnem gledališču Aljažek

29. 11. 2022

Leto je naokoli in naše lutkovno gledališče Aljažek je zopet obiskala stara znanka, pravljičarka Sonja Porenta, ki nam je konec meseca novembra, tako kot vedno vsako leto povedala novo, zanimivo zgodbico Pomarančna pravljica. Za naš lutkovni oder jo je napisal Jurij Marussig.

Igrica je že deveta in zelo zanimiva, zabavna in polna neverjetnih dogodivščin in zapletov, govori pa o pomarančah, ki bi rade postale zelo, zelo oranžne. V igrici nastopa 10 lutk, poleg štirih pomaranč še Sonce, Mavrica s svojimi živopisnimi barvami, predvsem Rdečkarco in Oranžarco, in Rumenkarco, pa oblakec Puhec in Zlati žarek. Lutke so oživele v rokah članov lutkovne sekcije KUD JaReM, Kaje Bukovšak, Zoje Terze Knific, Nevenke Verbič, Marjane Knific, Aljaža Cigale Kršinarja, Romana Verasa in Marka Porenta. Glasbeno, oblikovno in tehnično pomoč pa so prispevali še Borut Cigale Kršinar, Gregor Meglič in Franci Oletič.

Gledalci so si že pred pričetkom igrice zastavili vrsto vprašanj, med drugim tudi ali lahko sonce, mavrica, pomaranče, ter celo sončni žarek in oblak govorijo? Seveda so odgovor dobili. V resnici res ne morejo govoriti. Kaj pa v pravljici? Ja v pravljici pa je vse to mogoče, še posebno, če se igrica tako tudi imenuje - Pomarančna pravljica.

S to pravljico želijo lutkarji gledališča Aljažek v mesecu decembru in januarju prihodnjega leta razveseljevali še številne otroke, predvsem iz Medvoških vrtcev.

Klepet na Aljaževini z gospodom Aleksandrom Sušnikom

12. 11. 2022

V soboto, 12.novembra smo člani literarne sekcije Bezeg pripravili 2. klepet na Aljaževini in v goste povabili gospoda Aleksandra Sušnika.

Aleksander Sušnik je ustvarjalec in oblikovalec starega stekla ter vitražev. Pripovedoval nam je o svojem delu in zgodovini steklarske obrti v njegovi družini. Aleksander Sušnik svoje izdelke razstavlja ter prodaja širom po Sloveniji ter zamejstvu. Z barvnimi stekli ustvarja neverjetne svetlobne podobe v svojih lastnih izvirnih izdelkih, stara stekla pa opremlja tudi s čipkami, s pomočjo katerih so njegovi izdelki na videz krhki, a izjemno izvirni in privlačni. S partnerico imata svoj studio in delavnico ARTA blizu Preddvora.

Klepet smo vodili: Sara Bukovšak, Kaja Bukovšak in Jurij Marussig, popestrili pa smo ga z branjem haikujev iz zbirke fotohaig avtorja Jurija Marussiga.

VEČER NA VASI na Trški Gori

2. 10. 2022

V nedeljo, 2.10. 2022, smo člani vaškega gledališča PR' BZG, ki deluje v okviru mlajše literarne sekcije BEZEG, nastopili na Trški Gori nad Novim Mestom. Med čudovite trte in zidanice nas je povabila gospa Jožica Verček, predsednica turističnega društva Trškogorsko srce. TD Trškogorsko srce obuja stare običaje življenja v zidanicah, pridobivanja grozdja, ter ohranja tradicijo tamkajšnjega načina življenja. Bil je izjemen popoldan in večer, ki smo ga preživeli med prijetnimi Dolenjci.

Nastopili smo zunaj pred skednjem na čudovitem kraju, tik pod trškogorsko cerkvijo in spomenikom glasbeniku Lojzetu Slaku, saj je tudi naša predstava posvečena Lojzetu Slaku ter piscu besedil in pisatelju Ivanu Malavašiču. Poleg naših članov gledališča: Sare Bukovšak, Kaje Bukovšak, Romana Verasa in Jurija Marussiga, je nastopil še pevski zbor njihovega društva ter trije harmonikarji. Za tehnično podporo pa je poskrbel Borut Cigale Kršinar.

Nepozaben trškogorski večer se je zaključil s tržnico trškogorskih dobrot, ki so jih spekle članice njihovega društva.

Potovanje Tončike v svečani preobleki (predstavitve knjige in s tem povezani dogodki)

EX TEMPORE HRAŠE, 2. 7. 2022

Ob zaključku uspešnega dneva, na večernem odprtju razstave, ki se je zaključil z družabnim druženjem, sem na ogled postavila še sveže tiskano knjigo. Ob tej priložnosti je bila knjiga podarjena etnologu prof. dr. Janezu Bogataju, likovni kritičarki Anamariji Stibilj Šajn in Agati Pavlovec.

ČRNA NA KOROŠKEM, 21. 8. 2022

V ta del Slovenije se je odpravila razširjena skupina članov KUD JaReM, bili smo toplo sprejeti, ogledali smo si mesto in priložnostno razstavo klekljanih čipk. Ob zaključku kulturnih dogodkov v tem kraju se je odvila tudi folklorna prireditev Na gaudi se dobimo, ki jo je organizirala Folklorna skupina GOZDAR. V preddverju in kasneje tudi na odru sem predstavila knjigo. Ob tej priložnosti sta bili podarjeni knjigi folklorni skupini in županji mag. Romani Lesjak. Po predstavi smo bili povabljeni na prigrizek in na druženje z ostalimi nastopajočimi in domačini.

SEMANJI DAN NA TELEČJEM Pirniče, 27. 8. 2022

Na povabilo TD Pirniče sem se udeležila prireditve in na stojnici predstavila knjigo. Zanimanja je bilo, a žal je vreme prekinilo dogajanje in prireditev se je predčasno končala.

DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE Kamnik, 11. 9. 2022

Na tem odmevnem dogodku je sodelovala tudi moja knjiga, na stojnici TIC –a Kamnik je bila postavljena na ogled in prodajo ob ravno tako zelo pomembni knjigi Pokažem se fantu v pisanem gvantu, izdana ob 50 letnici prej omenjene prireditve v Kamniku. Tudi za naslednje leto so pokazali zanimanje za sodelovanje. Na nedeljski povorki sva se predstavila v skupini Ljubljanske noše.

SKUPNOSTNI PRT Belo – Domačija Pr' Lenart, 25. 9. 2022

Na umetniškem dogodku – socialna instalacija se je izdeloval skupnostni prt s posebno tehniko (na blago se je nanašala jedka tekočina, ki je razbarvala barvo blaga, tako so nastali vzorci). Tudi sama sem »izvezla« majhen delček vzorca. Ob zaključku dogodka sem predstavila knjigo. Prisotni so pohvali moje delo in knjigo.

FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, Cankarjev dom, 27. 9. 2022

Na tednu TVU Medvode ki ga organizira KD Sejalec umetnosti sem se spoznala z gospo Matejo Pečar iz Andragoškega centra Slovenija. Pokazala sem ji svojo knjigo, predlagala mi je, da knjigo predstavim na njihovi stojnici v mesecu septembru. Predstavitev je potekala v prijetnem vzdušju, kontaktirala me je tudi novinarka Vzajemne gospa Anita Žmahar, v decembrski številki bo izšel članek o meni in mojem delu.

20. DOMOZNANSKI VEČER Knjižnica Medvode, 19. 10. 2022

Na povabilo direktorja in v sodelovanju z gospo Mirjam Slanovec, uni. dipl. kulturologinja sem pripravila predstavitev knjige, to da so me uvrstili v ta večer je potrditev, da je knjiga pomembna za Medvode in širše izven meja občine. Na njihovi strani je objavljen tudi članek o moji predstavitvi in knjigi.

6. MEDNARODNI FESTIVAL VEZENJA Velenje, 21. in 22. 10. 2022

Na svoji stojnici sem razstavila pokrivala in knjigo. Sabo sem prinesla tudi začeto delo t.i. zlate vezenine, ki sem jo tudi vezla, zanimanje je bilo kar precejšne. Mnenja pa – za to je pa potrebno imeti potrpljenje. Naj še povem, da je to začeto delo na pobudo mag. Anje Jerin iz Slovenskega etnografskega muzeja, fotograf Tomo Jeseničnik na mojem domu fotografiral, gradivo bo uporabljeno za Register nesnovne dediščine Vezenje po narisku. Sama neprekinjeno ustvarjam naprej, nastala je nova »umetnina«, ki jo je dr. Bojan Knific predstavil na svojem predavanju na festivalu. Izrečene besede in pohvala me je ganila.

OBISK SRBIJE IN PREDSTAVITEV KNJIGE, 3. 11. - 5. 11. 2022

Na pobudo našega člana Jurija Marussiga smo obiskali društva Slovencev v Srbiji EMONA v Rumi in KREDARICA v Novem Sadu. V okviru dodatnega pouka slovenščine, ki ga vodi profesorica Rut Zlobec, smo predstavili roman Mreža. V obeh društvih so nas toplo sprejeli, bili navdušeni nad predstavljenimi knjigami. Članica upravnega odbora društva, Marjana Knific, je tudi navzočim obiskovalcem predstavila delovanje našega društva. Občudovanja vredno je, kako se trudijo za svojo identiteto, ves čas smo govorili slovensko, namreč učiteljica gospa Rut poučuje slovenski jezik v petih društvih, vsak dan v tednu v drugem kraju. Na teh srečanjih so ljudje različnih narodnosti, starosti, različno izobraženi enotno jim je, da se učijo slovenskega jezika. Eden izmed ciljev naše literarne sekcije, kot tudi celotnega društva je, tudi povezovanje s slovenskimi društvi v tujini tako na literarnem področju kot ostalih umetniških področjih.

TV Velenje, 14. 11. 2022

Na festivalu vezenja me je novinarka ga Andreja Petrovič povabila v svojo oddajo na predstavitev knjige Tončika v praznični preobleki Oddaja je potekala v živo, od prvotnih načrtovanih 15 minut, se je raztegnila kar na pol urno predvajanje. Nova izkušnja, nova spoznanja.

Klepet na Aljaževini z gospodom župnikom Zorkom Bajcem

1. 10. 2022

V soboto, 1.10. 2022, smo člani mlajše literarne sekcije Bezek izvedli prvi KLEPET NA ALJAŽEVINI. Gost tega večera je bil piranski župnik gospod Zorko Bajc. Zorko Bajc je izjemen človek z mnogo življenjskimi izkušnjami na nešteto področjih. V Piranu je že 22 let in poleg župnikovanja skrb posveča ohranjanju kulturne dediščine Pirana. Dobil je že precej nagrad in priznanj za svoje delo na tem področju. Sicer pa se zavzema ter skrbi za sobivanje različnih ver in kultur in je na tem področju izjemno odprt človek.

Klepet je potekal v sproščenem okolju, medtem pa smo si ogledali tudi njegov video, kolaž njegovih fotografij iz dežel velikega dela sveta.

Za prijetno vzdušje je med klepetom poskrbel Vladimir Hrovat na ustni harmoniki, klepet pa smo vodili: Sara in Kaja Bukovšak ter Jurij Marussig.

Jajčna tempera

1. 10. 2022

Ob Tednu otroka je kulturno umetniško društvo pripravilo likovno ustvarjalo delavnico JAJČNE TEMPERE. Delavnica je potekala v rojstni hiši Jakoba Aljaža pod mentorstvom Anamarije Meglič, likovnice, ki v zadnjem času veliko svojih del slika v tehniki jajčne tempere.

Slike s tempero so zelo obstojne in še vedno obstajajo primeri iz 1. stoletja našega štetja. Jajčna tempera je bila prevladujoča slikarska tehnika, ki je prevladovala do 16.stol., katero so izpodrinile oljne barve. Tehnika je specifična, ker si slikar sam pripravi barvo iz pigmentov in jajčnega veziva, jajčnega rumenjaka. Postopek je zelo zahteven in edinstven, predvsem pa okolju prijazen, saj uporablja popolnoma naravne organske elemente, oz. sestavine. S prikazom te naravne tehnike slikanja želimo predstaviti klasično slikarstvo udeležencem, približati ekološki način slikanja in barvanja, približati edinstveno pozabljeno metodo slikanja z namenom zmanjševanja onesnaževanja okolja, ter prikazati možnost v današnjem času sobivanja z naravo, ter kako si lahko sami priskrbimo pigmente ter barve za slikanje. Delavnico smo izvedli v dveh delih, zaradi postopka priprave in sušenja.

Jajčne tehnike slikanja se danes poslužuje zelo malo posameznikov, ker je ne poznajo in ker je zahtevna za pripravo, ter uporabo. Vendar je pa jajčna tempera ena izmed naravnih in okolju prijaznih tehnik s katero se da doseči izrazite barvne nianse in stvaritve, katerih s klasičnimi akrilnimi ali oljnimi barvami ne uspemo. Jajčna tehnika je naravna oživitev klasičnega načina slikanja.

Otroci so se seznanili s pripravo barv s pomočjo jajčnega veziva, kot so to počeli umetniki v srednjem veku največkrat za svoje sakralne poslikave v cerkvah.

Otroci so se seznanili s celotnim procesom ustvarjanja od priprave barve na osnovi pigmentov, do slikanja in organiziranja dela. Postavili so razstavo in povabili obiskovalce, da se jim pridružijo ob prigrizku in klepetu.

Razstava Antona Benedika

8. 9. 2022

Slikar Anton Benedik je si je kot zmagovalec lanskoletnega Ex tempora Aljaževina, poleg materialne nagrade, prislužil tudi pravico razstavljanja v Aljaževi galeriji. Odprtje razstave je bilo v četrtek, 8. septembra v galeriji, ki je bila kljub velikosti še vedno pretesna za vse obiskovalce. No vsi pa so bili zelo zadovoljni, saj jim je avtor pripravil poleg likovnega, tudi zelo lep glasbeni užitek v katerem so sodelovali citrar Stane Bončina, ter pevki Barbara Kavčič in Marjetka Benedik.

Likovno oceno razstavljenih del je samo na njen svojstven način podala Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. ki je poudarila, da sledi slikar Benedik z vsakim ustvarjalnim korakom optični resničnosti tradicionalnih motivnih izhodišč, kot so (po)krajina, tihožitje in figuralni liki. Je ustvarjalni perfekcionist, ki iz realistične interpretacije pogosto prestopa v hiper realistično.

Svet zunanjega je zanj optični normativ, ki ga v likovno stanje prenaša z njemu lastno kompozicijsko fineso, z izostrenim občutkom za notranjo gradnjo prizorov, s skrbjo za detajl in za celoto, za ubranost in ravnovesje. Avtorja odlikuje slikarsko jasen način prezentacije. Njegova poetika je prepojena z intimizmom vizualnega spremljanja, doživljanja, občutenja in slikarskega udejanjanja.

Z disciplinirano risarsko konstrukcijo gradi trdno statiko elementov pripovednosti. S premišljeno pozicioniranimi nanosi barve pa natančno povzema oblikovne danosti in prepričljivo ustvarja njihovo volumetričnost. Pomembna mu je risba, njegova paleta pa je bogata, tonsko razprta in oplemenitena z žlahtnimi niansami. Še posebno zanimiv sklop Benedikovih del predstavljajo rože, tuje pa mu ni tudi abstraktno slikarstvo, je dejala likovna kritičarka in dodala, da Anton Benedik s svojim opusom dokazuje, da lahko z metjejsko dovršenostjo v likovni svet prenese vse, kar njegovo oko zazna in izrazi vse, kar je v njem, poda svoje občutje ter intimno in poglobljeno sporočilo.

Razstava je odprta do konca meseca septembra, ogled pa je možen po predhodnem telefonskem dogovoru na 051 212 235.

EX - Tempore Hraše in Aljaževina 2022

V Hrašah, pred cerkvico sv. Jakoba so se likovniki iz Slovenije, kljub neznosni vročini že petič srečali in ustvarjali svoje zamisli o detajlih iz narave. Odraslim so se pridružili tudi mladi, bilo jih je kar deset in »tekmovali« s starejšimi. Po oceni likovne žirije so tokrat ne le dosegli, ampak celo presegli svoje starejše vzornike, predvsem s svojo neposrednostjo, koloritom in tudi svobodno kompozicijo. Seveda je bila tudi njihova bera ustvarjenih del predvsem zaradi pravkar omenjenega, še posebej pa vsled njihove neverjetne zagnanosti in vztrajnosti velika, ter je tako tudi po številu končnih upodobitev vsaj še za enkrat presegla število del odraslih.

Seveda pa se je s svojimi zamislimi - idejami odrezala tudi »starejša generacija«, ki pa po besedah članov strokovne žirije vendarle ni v celoti izkoristila likovnih prednosti ponujene tematike DETAJLI NARAVE.

Je pa bila večerno odprtje razstave vseh ustvarjenih del, tako kot vsako leto velik kulturni in družabni dogodek, tako za likovnike, kot za številne domačine in ostale obiskovalce, ki so se zbrali v velikem številu in se v prijetnem vzdušju, za katerega so poskrbeli člani TD Hraše na prizorišču zadržali pozno v noč.

Že dva dni za Hrašami, pa je bila v Aljaževi galeriji v Zavrhu pod Šmarno goro še drugo odprtje likovne razstave v organizaciji našega društva: Tokrat je bila udeležba ne le rekordna ( 50 slikarjev), ampak je bila prvič tudi mednarodna. Tematika je bila zelo zanimiva: V OBJEMU OBLAKOV - VESOLJE. Udeleženci, ki so imeli kar mesec dni časa za uresničitev svojih idej in zamisli, pa so se po besedah strokovne žirije, zelo dobro odrezali in ustvarili 50 dobrih, vendar vsebinsko in oblikovno ter tudi barvno zelo ekspresivnih del, ki jih odlikuje različnost pogledov in dojemanj upodobitve predpisane tematike. Treba je tudi poudariti, da je razstava, ki bo odprta do konca avgusta postavljena v vseh prostorih Aljaževe domačije, saj je bila velika Aljaževa galerija premajhna za preko 50 likovnih del.

Strokovna žirija pa je na obeh EX temporih podelila pohvale in nagrade.

V Hrašah so jih prejeli:

• Taja Regent Veras Pod mikroskopom pohvala
• 3. nagrada Anja Fabiani Slak
• 2. nagrada Anamarija Meglič Klasje
• 1. nagrada Klavdija Špenko Na deblu

Na Aljaževini pa so bile podeljene tri pohvale in tri nagrade, te pa so prejeli:

• Boštjan Močnik Odlagališče, pohvala za izbiro motiva
• Roman Veras Vesoljski pristan, pohvala za slikarsko razumevanje kozmosa
• Završnik Črnologar Zora pohvala za sliko Na nitki
• 3. nagrada Jože Sušnik Neskončno
• 2. nagrada Franc Rant Prebujanje
• 1. nagrada Nikolaj Petrevčič Ognjeni obroč

Likovna razstava Romana Verasa ob njegovi 80-letnici in 24-/7 na mreži

V Aljaževi galeriji v Zavrhu je za svoj 80. rojstni dan postavil na ogled svoja likovna dela Roman Veras. Sama otvoritev je bila nekaj posebnega, saj je od začetka predvajana pa do samega izteka sodobnega telefonskega performansa vladala v galeriji popolna tišina. Ustvarili so jo akterji mlade literarne sekcije Bezeg Sara, Kaja Bukovšak in Jurij Marussig, prikaz pa poimenovali 24-/7 NA MREŽI. Skratka nekaj novega, nekaj svežega, nekaj posebnega.

O slikah na razstavi je spregovoril avtor. Poudaril je, da polovico prostora pripada slikam, ki so nastale na različnih likovnih srečanjih, EX-Temporih, tudi mednarodnih, med katerimi pa ni bilo kar veliko prvo nagrajenih, saj po nepisanem pravilu postanejo last organizatorja. Drugo polovico pa je avtor namenil delom, za katere pravi , da z razliko od prej omenjenih slik , ki so podrejena predpisni tematiki slednje prihajajo iz srca, iz dna duše. Dejal je da se večkrat sprašujemo, kje so meje med realnostjo in domišljijo. Pa se ne bi bilo treba. Realnost obstaja v vsej nepomični realnosti, domišljija pa je nad njo. Buri našo notranjost, ki je na trenutke svetla, polna nežnih občutij in lepa, kot svetal prt obdan z drobnimi čipkami, so pa trenutki, ki napolnijo našo notranjost s črnino, temo pa vendar ne toliko, da nam v vsej svoji temačnosti ne bi pustila še nekaj prostora za svetle, raznobarvne črte, živahne poteze in prebliske, ki v končni fazi nadvladajo temne sile.

Na koncu je avtor še enkrat poudaril, da ustvarja iz notranje potrebe in to iz dna svoje duše.

Oblekla bom svoj gvant

22. 6. 2022

Junijska sreda je bila za nas Jarmovce posebno svečan dan, saj smo obiskovalcem prireditve Oblekla bom svoj gvant predstavili našo novo pridobitev. Predstavili smo izid knjige naše članice Sonje Porenta Tončika v praznični preobleki, v kateri so prikazani in opisani nekateri izdelki narodne oblačilne dediščine, ki so nastali pod njenimi prsti.

“Lepo pozdravljeni vsi zbrani, en poseben pozdrav avtorici knjige Sonji Porenta.” je pričel s svojim pozdravnim nagovorom Jure Galičič, vodja turističnih programov Javnega zavoda Sotočje Medvode in nadaljeval: “Zbrali smo se prvenstveno, da počastimo predstavitev knjige Tončika v svečani preobleki širši javnosti, hkrati pa slavimo nekakšen stisk rok kulture, kulturne dediščine in turizma. Tako turizem kot kultura imata v občini Medvode velik pomen, ponosni smo na številna kulturna in turistična društva, ki delujejo v Medvodah in svoj prosti čas namenjajo programom, ki nas bogatijo in izpopolnjujejo. Eno takih društev je zagotovo tudi nocojšnji organizator KUD JaReM, ki je za svoj domicil izbralo ravno rojstno hišo Jakoba Aljaža, kjer tudi s pomočjo Javnega zavoda Sotočje pripravljajo programe za mlade in malo manj mlade.

V petnajstih letih ljubiteljskega ustvarjanja sem izdelala različna pokrivala in oblačilne kose t.i. noše značilne za alpski del naše dežele. V knjigi Tončika v svečani preobleki s podnaslovom Žlahtnosti zlatih, črnih in belih vezenin je opisan potek izdelave, dopolnjuje ga bogato slikovno gradivo, katerega avtor je Gregor Meglič, strokovni del je prispeval dr. Bojan Knific. Pred rojstno hišo Jakoba Aljaža sem v čudovitem vzdušju s pomočjo Romana Verasa predstavila izdelke, ki so v celoti ročno vezeni in šivani. Pevke ljudskih pesmi FS Karavanke oblečene v priložnostne kostume so si nadele moja pokrivala in še dva druga izdelka in se postavila na ogled, sama sem nosila kočemajko in pečo z našito čipko na robovih. Predstavila sem belo zavijačko, koroško avbico, malo črno avbo, brokatno avbo s krožnikastim oglavjem, črno avbo z umetelno gubanim oglavjem, avbo z zlatim čelnikom, rokavci in bel vezen predpasnik in pečo z vezeno robno vezenino.

Med posameznimi predstavitvami je bilo slišati petje že omenjene skupine in pevcev iz mojih krajev Kapelski pubje. Predstavljena je bila tudi noša iz Smlednika, sam dogodek je bil polepšan s prisotnostjo skupine Narodnih noš in kočijažev iz Vodic.”

Je pa ta knjiga vsekakor dokaz avtoričine ljubezni in njene zavesti o vlogi in pomenu kulturne dediščine za dobrobit narodove zavesti in dokaz njene odličnosti v poustvarjanju izdelkov naših prednikov. Tako bo pripomogla, da izdelki naših vezilj ne bodo utonili v pozabo in da bodo tudi naši zanamci s ponosom rekli, da so Slovenci.

Slavnostna seja ob 10-letnici KUD JaReM

26. 5. 2022

Člani kud JaReM so praznovali svojo 10 letnico delovanja, kot se spodobi na Aljaževini, kjer uspešno delujejo vsa ta leta. Na dogodku je bilo veliko jarmovih simpatizerjev, med njimi tudi častni član Tomaž Tozon. Ob slovesnosti so pripravili tudi razstavo literarnih del članov literarne sekcije in razstavo kulis in lutk za letošnjo novembrsko premierno lutkovno igrico Pomarančna pravljica.

Najprej je vse prisotne skozi desetletno, plodno ustvarjanje popeljal film Gregorja Megliča. Na koncu pa so vsi jarmovci, ki v društvu sodelujejo od začetka prejeli zaslužna priznanja.

V uvodnem govoru je prisotne nagovoril predsednik društva Roman Veras povzemamo nekaj njegovih misli:

“…leta 2012 so se trije možje iz Medvod Janez Meglič, Roman Veras in Marko Žnidaršič, odločili da ustanovijo svoje kulturno umetniško društvo JaReM s ciljem promocije Jakoba Aljaža, njegove rojstne hiše in njene okolice v Zavrhu pod Šmarno goro. Lahko trdim, da smo jih s svojimi aktivnostmi ne le uspešno uresničevali, ampak smo jih velikokrat tudi presegli.

Poleg osnovnega poslanstva je društvo poznano tudi po prizadevanjih za povezovanje, ter sodelovanje s podobno mislečimi posamezniki, društvi, institucijami, z vsemi, ki so si želeli sodelovati z njimi. Ni jih bilo malo. Povezovali so se z društvi v občini, v Zbiljah, Senici, Hrašah, Smledniku, Sori, pa tudi v Ljubljani, Vodicah, Dragomlju, Jesenicah, Mojstrani, Tržiču, Dovjem, Igu, Sevnici, Kranju, Gornji Radgoni, Ptuju, Sežani, Kromberku, Žužemberku, ja celo z zamejskimi Slovenci v Borovljah. Pridružili so se nam mnogi podobno misleči kulturniki Ivan Sivec, Tomaž Tozon, France Urbanija in. dr. Bojan Knific. Možje, ki so s svojimi aktivnostmi na področju literature, glasbe in ohranjanja Jakobove dediščine ogromno postorili za njegovo promocijo.

O uspehih in prizadevanjih govorijo tudi nagrade Občine Medvode, sedem pletenic za posebne kulturne dosežke katere je društvo, njegove sekcije in nekateri člani prejeli že naslednje leto od ustanovitve pa do danes.

Vsako leto pripravimo preko 30 dogodkov z delovnega področja vseh šestih sekcij, letos, za jubilejn pa imamo načrtovanih kar 60.”

Slavnostni dogodek pa je sklenila čestitka častnega člana, etnologa dr. Bojans Knifica:

“Jutri je za JaReM pomemben dan - praznoval bo okroglo obletnico več kot uspešnega delovanja, ki ni pomembna le za člane društva ampak za vse, ki se z jarmovci srečujemo. Zmeraj občudujem zagnanost in iskreno voljo, ki daje življenje Aljaževini in številnim z njo povezanim projektom. Jarmu in jarmovcem pošiljam iskrene čestitke in željo, naj iz trdnih korenin raste močno drevo, na njegovih vejah pa se naj tudi v prihodnje bohotijo pisani cvetovi in za njimi sočni plodovi.”

Vaško gledališče »Pr' Bzg«

Vaško gledališče Pr' Bzg smo člani mlajše literarne sekcije skupaj, s predsednikom društva Romanom Verasom, ustanovili v jeseni 2021. Ob povabilu, da se kot skupina udeležimo koncerta lovskih pevskih zborov v medvoški dvorani s skečem, se nam je porodila ideja kar o celotnem vaškem gledališču. Tako smo poleg enega skeča pripravili kar enourno komedijo o vaškem življenju. Navdihnile so nas humoristične črtice pisatelja, pesnika, tekstopisca in slikarja Ivana Malavašiča, ki jih je zbral v knjigi z naslovom Ena baba rekla. Poleg črtic smo k predstavi dodali še njegova besedila, ki jih je pisal za narodno zabavne ansamble in jih priredili za uprizarjanje.

Nastala je komedija z naslovom Večer na vasi, katero smo do sedaj dvakrat uprizorili v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro. V mesecu aprilu bo uprizoritev komedije Pod Aljaževo trto v Zavrhu, maja in junija pa gostujemo v Žužemberku, v rojstni vasi Lojzeta Slaka, Mirni Peči in v Malovašičevi rojstni Podlipi.

S prikazom vaških zgod in nezgod, ter življenja na vasi, obujamo stare običaje in se spominjamo idiličnega vaškega življenja.

Naša igralska zasedba pa je naslednja:

• Sara Bukovšak – vaško dekle in žena
• Kaja Bukovšak – mamca, Micka in uradnica
• Aljaž Zavrl – harmonikar
• Roman Veras – pripovedovalec
• Jurij Marussig – vaški pijanec in kmet

Zato, da se nas dobro sliši in za glasbo pa skrbi Borut Cigale.

Mladostne likovne izpovedi

14. 10. 2021

V Aljaževi galeriji je bila v četrtek, 14. 10. 2021 odprta samostojna likovna razstava glasbenika Vladimirja Hrovata. Odprtje razstave sta v glasbenem delu popestrila s skladbami svetovno znanih skladateljev člana Dua Sorarmonica in avtor razstave Vladimir Hrovat, ter Simona Perme. Z branjem in recitiranjem lastnih literarnih del, ki so nastala na osnovi ogleda Hrovatovih slik pa Jurij Marussig ter Sara in Kaja Bukovšak.

Vladimir Hrovat slika pod velikim vplivom glasbe, ta je sama po sebi abstraktna, zato se ne smemo čuditi, da je tudi njegovo slikanje abstraktno. K željenemu cilju ga vodi duša pravega glasbenika, v slikah pa je združil oboje, glasbo in slikarstvo.

Razstavo lahko v grobem razdelimo na tri dele. V prvem prevladujejo miniature, ki so največkrat tako po vsebini kot barvni skali podlaga drugemu delu, v katerem so Vladimirjeva večja dela, v tretjem delu pa lahko obiskovalec občuduje njegovo 1,60 m dolgo volneno tapiserijo.

Naj gre ali za miniature, ali pa za večja dela, je uporaba barve minimalizirana, vendar z njo doseže ob primernem nanašanju in izboru neverjetno skladnost, ki jo neprisiljeno podredi tudi vsebini izpovedi. Prevladujejo zelena, modra, rumena, rjava in rdeča, z nekaj izjemami tudi temna, črna barva, pa še ta bolj za poudarjanje kontur, manj kot polnilo upodobljenim likom.

Motivi so poleg nekaterih, nekolikanj realističnih slik predvsem ponazoritev abstrakcije, kompozicijsko pa so opredeljena z linijami, liki in ploskvami.

Te slike obiskovalca ne pritegnejo s plehko zunanjostjo, v te slike se mora poglobiti, jim prisluhniti, pa se počasi odgrne njihova sporočilna moč. Če odmislimo abstraktnost katero je nemogoče povsem odmisliti, lahko v njegovih miniaturah zasledimo tudi vrsto obrisov naravnih predmetov, živih bitij in pojavov.

Zaradi slikarjeve objektivne naravnanosti in sistematičnosti, ki ju združi z glasbo je njegova abstrakcija dokaj zanimiv in svojstven pojav. Manj se takšna oblika izražanja pojavlja pri nas, zato pa se je in se še v večji meri uveljavlja sicer v sodobni likovni produkciji.

Ja vse čestitke!

Luka Miklavžič: “Pogled nazaj”

9. 9. 2021

Od četrtka, 9. 9. 2021 je na Aljaževini odprta slikarska razstava lanskoletnega nagrajenca Ex tempore Aljaževina Luke Miklavžiča, ki jo je avtor poimenoval Pogled nazaj. Slikar razstavlja okrog 30 del in to od svojih prvih začetkov, pa do zadnjih slik.

Uvodničar, Roman Veras, se je ob oceni Lukovih del spomnil na presenečenje ob pogledu na njegov prvi portret, ki ga je narisal pred 6 leti na vodiškem Ex temporu. Že takrat je obiskovalce opozoril, naj si ga dobro ogledajo, saj je portret, eno najtežjih slikarskih motivov. Avtor ga je naslikal ob dejstvu, da slika komaj dobro leto!

“Ob pogledu na razstavljene slike nehote pomislimo, da gre za mnogo, mnogo let nazaj, za obširni in bogat, vsebinsko in tehnično raznoliki slikarski opus. Pa nikakor ni tako in težko je verjeti, da je minilo le slabih 6 ali 7 let, odkar je Luka prvič vzel v roke svinčnik, čopič. Za svoje slike je prejel že več kot deset pohval in nagrad, na različnih likovnih srečanjih in razstavah.

Luka Miklavžič je slikar različnih žanrov, saj slika portrete, pokrajine, živalski svet, akte in figuraliko, opazne so njegove študije, pa reprodukcije. Vzporedno njegovemu pestremu žanru sledi tudi mnogovrstna tehnika upodabljanja, saj slika z oljem, akrilom, tu je akvarel, pa pastel, veliko se poslužuje oglja in tudi digitalne tehnike.

Njegova dela preveva realizem, toda prav dobro obvlada tudi abstrakcijo. če vemo, da je od realizma do abstrakcije presneto dolga pot, potem je to dokaz več, da luka neverjetno hitro dojema srčiko likovnega ustvarjanja, od notranjega podoživljanja in veselja, ter prefinjenega občutka do realizacije vsega občutenega.“

Četrtkov dogodek je uvodoma popestrilo tudi predvajanje kratkega filma, ki so ga ustvarjalci filmsko foto sekcije Kud JaReM poimenovali Urška in povodni mož in nas je tako vsaj simbolično spomnili po eni strani na našega velikega pesnika Prešerna, po drugi strani pa simbolizira povezanost mladih igralk Helene in Sofije Meglič s slikarstvom Luke Miklavžiča. Treba je poudariti, da je bila razstava načrtovana, kot je to običajno za razstave prvonagrajencev našega vsakoletnega Ex tempora Aljaževina, vedno za slovenski kulturni praznik osmega februarja.

K besedi o svojem ustvarjanju je bil, kot se spodobi, povabljen tudi avtor. Tega sicer ne bi posebej omenjali, toda storil gesto, ki se redko vidi. V zahvalo in vso podporo, ki mu jo pri njegovem slikanju vseskozi izkazuje njegova soproga, ji je poklonil čudovit cvetlični šopek.

Ja vse čestitke!

Rekordna predaja copatk za ljubljansko porodnišnico

1. 9. 2021

Na prvi šolski dan so v prostorih Zlatega kotička v Mercatorju v Medvodah članice KUD JaReM in DI Ljubljana Šiška enota Medvode ponovno poskrbele za bose nogice, ki pridejo na svet v ljubljanski porodnišnici.

Marljive članice so copatke zaradi covid - 19 tokrat pletle vsaka na svojem domu in jih spletle rekordno število, kar 700. Če vemo, da se za izdelavo enega para porabijo tri ure, nam izračun pove da so članice za delo porabile kar 2100 ur! Porodnišnici so jih podarile 650, ostalih 50 parov pa že služi kot osnova za darilo za prihodnje leto.

Prisrčni dogodek, ki se je odvijal v polno zasedeni dvoranici so popestrili s krajšim kulturnim programom članice in člani obeh društev. Predstavnici Ljubljanske porodnišnice gospa Urša Vozelj in njena sodelavka, sta bili vidno ganjeni nad tolikšno količino copatk, sta se prav prisrčno zahvalili in povedali, da se vsako leto pri njih rodi preko 5500 dojenčkov. Srečnim mamicam copatki izvabljajo na lica srečen in vesel nasmeh, svojo hvaležnost članicam obeh društev pa marsikatera mamica izrazi s pismom zahvale in čestitkami za decembrske praznike.

“Plačilo” za pridne članice, pa je bil vsekakor sam dogodek predaje copatk, ki je lepo uspel. Predsednica sekcije za oživljane starih šeg in navad KUD JaReM Marija Podvez se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim in vsem, ki so omogočili samo delo in prireditev predaje copatk.

Jarmovci še uspešnejši kot lani

27. 8. 2021

Kulturno društvo Kras je z Botaničnim vrtom Sežana razpisalo natečaj za 3. Ex tempore Kras za odrasle slikarje in 2. Ex tempore Kras za dijake do 20. leta. Vsi udeleženci so lahko izbirali med dvema temama, ki sta bili isti za oba dogodka LIPICANCI in KRAS. Zaključek dogodka s podelitvijo nagrad je potekal v Botaničnem vrtu Sežana ob vili Mirasasso v petek, 27. 8. 2021.

Po kratkem kulturnem programu je sledila razglasitev nagrajencev, kjer sta naša člana dosegla odlična mesta. V kategoriji likovnikov do 20 let je strokovna žirija v sestavi Anamarija Stibilj Šajn, Saša Bučan in Samo Onič prvo nagrado prisodila naši najmlajši članici prvošolki, komaj 7 letni Heleni Meglič za sliko Čarobna dežela, v kategoriji odraslih pa je druga nagrada pripadla našemu predsedniku Romanu Verasu, ki se je predstavil s sliko Vino bo teklo…

Sicer pa se je vseh 8 članov KUD JaReM, udeležencev obeh EX- temporov KRAS , uvrstilo na zaključno razstavo, ki bo za odrasle od 7.12. 2021 do 16.1. 2022 v Kosovelovem domu Sežana, izdelke 2. Ex tempora za dijake pa bodo razstavili septembra v Kulturnem domu Hrpelje.

Iskrene čestitke!

5. nagradni likovni Ex tempore Aljaževina 2021

6. 7. 2021

Tema letošnjega Ex tempora je bila Lokalna in regionalna mitologija legende. V polno zasedeni Aljaževi galeriji so obiskovalci in ustvarjalci likovniki doživeli prijetno, čudovito presenečenje, saj jih je v svet mitov in legend popeljala filmska upodobitev sage – legende o dečku Pirničku in deklici Veneris, za katero je besedilo napisal pokojni Janez Meglič, ilustracije pa naslikal pred več leti kar predsednik naše strokovne žirije slikar Peter Gaber. Delo je v filmsko upodobitev oblikoval Gregor Meglič. Film je bil čudovit uvod v prikaz vsebine Ex- tempora Aljaževina 2021, saj so likovniki to pot upodabljali motive lokalnih in regionalnih legend in mitov.

Udeležencev je bilo 28, prav toliko pa različnih motivov. Tudi tokrat je komisija v isti sestavi kot v Hrašah pohvalila najmlajše likovnike, kateri so se lotili tudi del v grafiki, pri odraslih pa je razglasila tri nagrajence:

• Anton Benedik je za svojo instalacijo Tri pomaranče prejel 1. nagrado,
• Anamarija Meglič je za sliko Mož iz vaške prejela 2. nagrado,
• Roman Veras pa je za sliko Šmarnogorski kozorog prejel 3. nagrado.

Likovni ustvarjalci so bili seznanjeni tudi s temami obeh Ex temporov, ki se bosta odvijala v Hrašah in Aljaževini prihodnje leto. Na slednjem bo tema V objemu oblakov, v Hrašah pa bo posvečena predvsem figuraliki in se bo imenovala Upodabljanje ex tempora. Tako bodo slikarji upodabljali “modele”, več ali manj svoje kolegice in kolege, pred slikarskimi platni v “vsem umetniškem zanosu”.

Po že obeh uspešno izvedenih Ex temporih smo od Občinske komisije za sofinanciranje kulturnih dejavnosti prejeli težko pričakovani sklep. Za oba prijavljena projekta smo prejeli le toliko denarnih sredstev, da bomo pokrili stroške razpisanih nagrad, to je za nakup likovnega materiala. Letos smo prejeli torej dvakrat manj denarnih sredstev, čeprav je komisija upoštevala lansko letni Pravilnik.

Toliko v razmislek, kako se godi naši ljubiteljski kulturi.

Žabe tako, ali drugače …

3. 7. 2021

Tradicionalni nagradni likovni Ex tempore v Hrašah sta organizirala KUD JaReM in TD Hraše ob podpori ART Ljubljana in upamo, da tudi ob finančni podpori Občine Medvode, ki še ni objavila do podelitve nagrad 6. junija rezultatov Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih dejavnosti. Samostojen likovni dogodek, četrtič nagradni, je bil posvečen občinskemu prazniku imel pa je zanimivo temo Žabe tako, ali drugače. Sprašujete se, zakaj takšen naslov. Ideja se je porodila spomladi, ko so pridni Hrašani prenašali žabice preko glavne ceste. Tematika je nudila ustvarjalcem obilo fantazije, saj je žabjih zgodb kar veliko. Princ, se je spremenil v žabo, da bi ga odčarala pa ga mora princeska poljubiti, pa žabja svatba …

Pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah se je zbralo 21 odraslih slikarjev in 20 otrok, ki so pod vodstvom akademske slikarke Andreje Eržen tudi slikali žabe. Zaradi vročine je bilo malce naporno, pa vendar zabavno in pestro. Udeleženci so iskali senco in so se s svojimi deli premikali okoli cerkve. Mlajši otroci pa so po predlogah Marije Podvez in Irene Cigale izdelovali izdelke iz keramase, seveda predvsem žabe in druge živali.

Dela je, kot že nekajkrat, tudi tokrat ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali Peter Gaber, magister akademski slikar, profesor, doktor Janez Bogataj in Anamarije Stibilj Šajn, umetnostne zgodovinarke in likovne kritičarke. Člani komisije so poudarili, da so bila letošnja dela najboljša do sedaj, še posebej pa so pohvalili mlade ustvarjalce, ki so pokazali neverjetni pogum in neposrednost tako v tehniki slikanja, kot uporabi barvnih nanosov in seveda v samih zgodbah.

Po uspešnem odprtju, udeležilo se jo je veliko število obiskovalcev, popestrilo pa jo je tudi kasnejše druženje, ki je trajalo pozno v noč so bila razglašene pohvaljene in nagrajene slike. Pohvale in nagrade bone za nakup likovnega materiala pa so nagrajenci prejeli na razstavi Ex tempore Aljaževina 2021.

• Darinka Zaletel, pohvala za sliko Ljubezen v vodi
• Anamarija Meglič, pohvala za sliko V maminem zavetju
• Nikolaj Petrevčič, 3. nagrada za sliko Žabji dežnik
• Klavdija Špenko, 2. nagrada za sliko Kje ste žabe?
• Cecilija Čebašek, 1.nagrada za sliko Žabon iz diptiha

Velikončna dekoracija – ustvarjalna delavnica

27. 3. 2021

V soboto, 27. marca 2021 smo članice in člani sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM ustvarjali in se ob delu tudi dodobra razgovorili. Bil je že čas po tako dolgih dnevih, tednih in mesecih izolacije in osame. Če se sprašujete saj vem o čem, vam kar takoj povem, bilo nas je ravno toliko, kolikor dovoljujejo pravila glede korona ukrepov. Pa nam ni nič manjkalo, tudi dobre kavice ne.

Je zanimivo, da so tile prvi stavki bolj namenjeni druženju in občutkom ter prijetnemu razpoloženju, kot pa poročilu o samem ustvarjanju in izdelanim končnim izdelkom. Ja, čas je pač tak, da nam vsako druženje poteši lakoto po njem.

In kaj smo ustvarjali? Že sam naslov delavnice, vodila jo je predsednica sekcije Marija Podvez pove, velikonočno dekoracijo. Ta pa je bila raznovrstna in na koncu delavnice smo lahko z veseljem opazovali čudovit šopek nabranega vejevja, s katerega visijo pisani, raznovrstni pirhi – pisanice, ki so jih ustvarile roke udeležencev, pod šopkom pa še različni izdelki domače in umetnostne obrti. Škoda, da si prikupno, miniaturno razstavo ne morejo ogledati obiskovalci. Pa jim naj bo v tolažbo nekaj fotografij.

Pomežik pomladi z bezgom

19. 3. 2021

19. marca smo člani mlajše literarne sekcije Bezeg pomežiknili prihodu pomladi. Kot je navihana pomlad, smo bili navihani tudi mi. Z improvizacijsko predstavo smo na humoren način odigrali kako deluje naša skupina. Karikirano smo si sposodili našega predsednika društva Romana Verasa, ki smo ga predstavili kot ustvarjalca in človeka, ki nas je spodbudil, da smo začeli ustvarjati. Scenarij za tako imenovani Improbezeg sta napisali članici Sara in Kaja Bukovšak pod mentorskim vodstvom Jurija Marussiga.

Sara in Kaja: “Bilo nama je zelo všeč, sprva sva imeli precej treme, a med prestavo sva uživali. Še si želiva ustvarjati, saj nam je v mladinski sekciji zelo prijetno.”

Tudi maloštevilni gledalci smo ob upoštevanju vseh varstvenih predpisov uživali ob improvizaciji naših izvajalcev in upamo, da nas bodo kmalu presenetili z novim prikazom svojega ustvarjalnega dela.

Naš podpredsednik literarne sekcije in predsednik sekcije njenega podmladka Bezeg, Jurij Marussig, je prejel občinsko priznanje za izjemne kulturne dosežke v letu 2020

Priznanje mu je na virtualni slovesnosti Poezija iz mehurčkov na predvečer slovenskega kulturnega praznika izročil župan Občine Medvode Nejc Smole. S priznanjem pletenica vsako leto počastimo kulturne ustvarjalce, ki so s svojim delom prispevali k bogatenju našega kulturnega življenja. Letos so podelili samo eno pletenico, katero je prejel naš član pedagog, pesnik, pravljičar, lutkar, fotograf in tudi slikar Jurij Marussig.

Prav je, da se ob takšni priliki malce sprehodimo po njegovi življenjski in ustvarjalni poti.

Jurija Marussiga delo z mladimi spremlja že 28 let, svoje delo pa uspešno povezuje z ustvarjanjem v širnih zvrsteh kulture. V njegovem ustvarjalnem opusu se je nabralo sedem pesniških zbirk in sicer: Morje (1995), Vonj po suhi travi (1999), Šepetanja korenin (2002), Mavrični šal (2005), Marussine (2009), Marussine (v srbskem jeziku, 2010), Si to ti, mama? (2015).

Poezijo predstavlja ali samostojno, ali pa v družbi pesnikov, oziroma literatov na pesniških večerih, prireditvah in literarnih srečanjih v medvoški občini in po Sloveniji. Je član več društev, najaktivnejši pa je v KUD JaReM.

Izdal je tudi tri zbirke pravljic: Avtomobil v bolnišnici (2002), Črkovnjak (2006), Pravljice iz mavrice (2009), ki jih najmlajšim bralcem predstavlja s kamišibajem. Kamišibaj je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Ta oblika pripovedovanja zgodbe izhaja z Japonske.

Zadnja leta pa so ga prevzeli haikuji. Posvetil se je pisanju haiku poezije. Ker ga od mladosti spremlja tudi fotografija, je pričujoče fotografije opremil s haikuji, ki jih je kot pravi sam, ulovil v naravi. Pravzaprav je ujel trenutek iz narave v objektiv in na fotografiji poiskal haiku.

Prav njegova zbirka haikujev Večerna luna, so vzpodbudile besede, ki jih je ob rojstvu njegove zbirke napisal eden naših najboljših pesnikov Rudi Stopar: »PESNIŠTVO JE METUZALEM SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI, OBSOJENO NA TRAJANJE. ZASLUŽNI ZA TO SO PESNIKI, KOT JE AVTOR TE KNJIŽICE – ŠKOLJKE, V KATERI VSAKDO LAHKO NAJDE SVOJ BISER.«

Da je bil Jurij Marussig v letu 2020 kljub korona ukrepom, ki so nedvomno osiromašili tudi kulturno dogajanje v občini Medvode zelo aktiven govori že goli seznam njegovega ustvarjanja:

• 4. 2. se je udeležil območnega literarnega srečanja JSKD Ljubljana okolica Izrekanja v Ljubljani;
• 7. 2. je imel literarno srečanje v Dolskem Pr' Krač, Galerija 19;
• 8. 2. je bral svojo poezijo na Prešernovanju, na mestnem trgu v Žužemberku;
• 26 .2. - predstavitev ustvarjanja Romana Verasa Iz oči v oči, kjer je v kulturnem programu predstavljal haikuje iz svoje nove pesniške zbirke Večerna luna;
• od 20. 3. pa do 1. 6. se je preselil na splet in v živo na facebooku bral tako svojo poezijo, kot poezijo drugih pesnikov in pesnic, ter črtice in zgodbe pisatelja Ivana Malavašiča. Tako je nastalo 32 kratkih kulturnih večerov preko spleta;
• 2. 6.- je skupaj s pesniki iz Medvod prebiral poezijo na tržnici Medvode. Naslov Poezija na kile ima namen vzpodbujanja k branju in ustvarjanju poezije v kraju.
• 23. 6. je soustvarjal literarni večer z naslovom Pred kresni večer so ti večeri pod Aljaževo trto, na večeru so se mu pridružile tudi mlade članice literarne skupine Bezeg
• 1. 8. je izšla njegova deveta pesniška zbirka z naslovom VEČERNA LUNA, zbirka haikujev v kombinaciji s fotografijami
• 12. 9. je pesniško zbirko predstavil na literarnem večer plesa, petja in poezije v Žužemberku,
• 16. 9. pa v knjižnici Medvode predstavil svojo novo pesniško zbirko Večerna luna
• 18. 9. branje haikujev iz zbirke Večerna luna pri predstaviti ustvarjanja Irene Cigale ob njeni 70 letnici.
• od 20. 10. dalje se je ponovno preselil na splet
• 1. 12. je izšla ena od njegovih pravljic v zbirki pravljic, prevedenih v španščino pod avtorstvom dr. Jasmine Markič, profesorice hispanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani
• 4. 12. je s svojo poezijo sodeloval pri prižigu lučk v Medvodah

V času pandemije je s pomočjo kamišibaja posnel tri pravljice, ki so na ogled na youtubu.

Kot aktivni lutkar je za naše najmlajše interpretiral vloge v igrici za otroke Janček ježek.

Meseca februarja 2020 je ustanovil podmladek literarne sekcije, KUD JaReM, ki se imenuje Bezeg in združuje mlade literarne ustvarjalce. V mesecu decembru se je povezal s slovenskim društvom v Kanadi, kamor je poslal svoja do sedaj izdana knjižna dela in začel s projektom povezovanja njihovega društva s KUD JaReM, kjer je aktivni član.

Sodeluje tudi v novi lutkovni predstavi Petelinček Linček, fotografije iz pesniške zbirke haikujev pa pridno nanaša na platna, kjer nastajajo prave haige. Njegov cilj je naslikati 63 haig,

Pozitivno energijo je v čudno leto polno izzivov in prilagajanja vnesel naš Jurij, za kar mu iskreno čestitamo.

Razstava telopov

6. 10. 2020

Člani filmsko foto sekcije našega KUDa tudi v »času korone« ne mirujejo. Vestno zabeležijo na svoje aparate in kamere naše kulturne dogodke. V mesecu juniju so posneli film o nagradnem Ex temporu v Hrašah z naslovom Pravljični gozd. Film sedaj čaka na montažo in končno obdelavo. Kot vsako leto, ga bodo filmarji predstavili svojim članom pred letnim občnim zborom. V novembru se bodo s foto razstavo Ex tempore Hraše in Aljaževina 2020 predstavili v Klubu Jedro, decembra pa bodo tako kot vsa leta od ustanovitve Srečanj za mlade video in filmske ustvarjalce sodelovali s svojim filmom.

Za tokratni filmski foto večer pa so pripravili razstavo – izbor svojih vabil oziroma telopov ( to je kratko sporočilo predvajano na televiziji) na dogodke KUDa JaReM v rojstni hiši Jakoba Aljaža ali na številnih gostovanjih po Sloveniji. V svojem bogatem osem letnem delovanju se je nabralo preko 140 vabil. Bogata bera!

Popotovanje po Gvatemali

6. 10. 2020

Članica filmske foto sekcije Alenka Adamič je navdušena športnica, pohodnica in popotnica.

Njena želja po novih doživetjih jo vsako leto popelje v njej neznane kraje in doživetja. Pot jo je vodila na tracking po Himalaji, prehodila je Jakobovo pot v Camino, obiskala Čile in Peru, nazadnje pa je zabeležila svoje enomesečno popotovanje po Gvatemali. Ime Gvatemala pomeni v majevskem jeziku »Dežela dreves«, kjer Maji predstavljajo 40 % prebivalstva, ki govori 21 svojih jezikov. Gvatemala je republika, ena najbolj revnih držav Latinske Amerike, kjer je še vedno veliko kriminala. Ob doslednem upoštevanju vseh varnostnih priporočil pa se lahko potuje varno. Pokrajina je barvita, v visokogorju so še trije delujoči vulkani, ljudje so prijazni.

Majevska civilizacija sega v obdobje med 2000 pr. n. št. do nekje 1500 n. št. Poznani so predvsem po veličastni arhitekturi, keramičnih izdelkih, razvili so pravo fonetično pisavo, bili so izvrstni matematiki, poznan je njihov koledar, prepoznali so vrednost kakavovih zrn…

Želja po izpopolnjevanju španskega jezika jo je pripeljala v kraj San Pedro La Laguna, ki ima samo 12.000 prebivalcev, ki živijo zelo skromno. Ukvarjajo se s poljedelstvom, ženske pa s tkanjem in zelišči, ter seveda s turizmom, ki pa k sreči v tem kraju še ni preveč razvit. Izbrala si je manjšo šolo, ki leži na vzpetini, kjer ima vsak učenec svoj prostor, mizo, tablo, dva stola in prelep razgled na jezero. Dopoldne je 14 dni obiskovala šolo, popoldne pa si je samostojno ogledovala bližnje kraje, ki ležijo ob jezeru Atitlan, za katerega pravijo, da je najlepše jezero v Srednji Ameriki. Drugi del svojega bivanja v Srednji Ameriki pa je namenila obiskom po majevskih svetiščih Tikal, Uaxactin, Yakha in Quiriguia in ogledom drugih običajev. Doživela je praznovanje Črnega Jezusa, ki je zmes praznovanja katoliške vere in staroselskih običajev. Z možnarji pokajo, kadijo, procesija je spremljana z glasbo, plešejo stare plese v maskah. Prava paša za oči. Spoznavala je življenje v drugih delih Gvatemale.

Za naslednjo svoje popotovanje pa ima izbrano destinacijo v Butan in Nepal, ki pa ji je, kljub plačanim taksam, za sedaj zaradi covida 19 nedosegljiva.

Ustvarjalnost ne pozna meja – 70 let Irene Cigale

18. 9. 2020

Pa še ena naša članica praznuje letos 70 letnico rojstva. To je Irena Cigale, ki se nam je tako kot Vera Žagar predstavila s samostojno razstavo tudi sama. Odprtje je bilo v petek, 18. septembra, prav tako v Aljaževi domačiji.

Irena je nemirna duša. Neprestano išče, za njo je to nujno. Brezdelje bi jo ubilo. Irena je na razstavi, predstavila svoje raznovrstne dejavnosti, ki so prikaz njenega nemirnega duha.

Likovni del nas popelje od prvih slik in čudenja nad lepoto narave, do raziskovanja tako vsebine in tehnike upodobitve. Svoje željene učinke velikokrat doseže z dodajanjem naravnih materialov, nekatere pa podkrepi tudi s prelivanjem barv.

Irena je velika mojstrica klekljanja. Idrijska čipka ji je prirasla k srcu. Tudi tu neprestano išče. Noče ustaljenih vzorcev, raje jih napravi sama. Njen sin, naš kolega Matej jih pozneje oblikuje računalniško, kar velja predvsem za nakit.

Tudi njeno literarno izražanje, je že samo po sebi iskanje, tudi za njene razstavljene knjige, ki so vredne ogleda in pohvale. Irena želi nekaj novega, napiše malo drugače kot drugi, kako jo bodo razumeli, je pa ne briga pretirano.

Ampak beseda, čeprav je lepa ji še ni dovolj. Irena se posveča tudi izdelovanju nakita. Ta je iz različnih materialov in ga ne prodaja, ga podarja. Zadnji sprehod po razstavi pa nas vodi k zdravilnim rastlinam. Te jo spremljajo celo življenje. O njih je v otroštvu vedela več, kot večina odraslih. Razstava je zgovoren dokaz.

Svoje znanje pa še vedno nadgrajuje in pravi:

“Nikoli človek ne zna dovolj. Tako neznatni smo. Vsak nasvet, vsako sprejemanje novega znanja je dragoceno.”, je prepričana.

Naša oblačilna dediščina – navdih preteklosti za delo v sedanjosti

15. 9. 2020

Sonja Porenta, članica KUD JaReM se je v torek, 15. septembra v Aljaževi domačiji predstavila z deli, ki so nastajala med njenim lanskim in letošnjim dogodkom, pa s svojo bogato zbirko in seveda na koncu z novim izdelkom – kočemajko, ki je sešita in vezena ročno. Čeprav je njeno znanje o krojenju in šivanju, tako pravi sama boljše v teoriji kot praksi, se je vseeno odločila, da si sama naredi kočemajko. Pri izdelavi, tako nam je dejala: “Sem se poskušala približati čim bolj starim primerkom, ampak povsem mi to ni uspelo.”

No, mi obiskovalci pa se z njo nismo strinjali, še posebej zato ne, ker ji je visoko priznanje ob koncu predavanja tako za predavanje, kot njene izdelke izrekel eden največjih poznavalcev oblačilne dediščine v Sloveniji, naš častni član, dr. Bojan Knific.

Med deli iz njenega zadnjega obdobja moramo omeniti klekljano čajno lučko, velikonočni prt z barvno vezenino na vogalih in v sredini, s svileno črno nitjo vezen s slovansko kito ovratnik na rokavcih in pa seveda dva črna in dva bela čelnika. Zanimiva je bila tudi njena predstavitev obnove, črne noše domačinke iz Pirnič, pa tudi nekaj kostumov za lutke v lutkovni igrici Janček-ježek in njen biser -miniaturno Tončiko v pražnji (pre)obleki.

Iz Sonjine bogate večletne zbirke pa omenimo še posebej ošpetelj (rokavce), sešit in izvezen v celoti ročno. Zanj je bila na 3. festivalu vezenin v Velenju (2014) nagrajena v kategoriji Naj po starem zgledu vezeno oblačilo.

Tu so še zavijačka – primer bele vezenine, predpasnik, pa njena najžlahtnejša mojstrovina peča, katero je ustvarjala več kot pol leta. Vse tri naštete mojstrovine so poustvarjene po originalu iz muzeja oz. peči, ki jo hrani družina Bojana Adamiča.

Med nagrajena dela sodi tudi mala avbica, ki je bila na Dnevu noš v septembru 2013 v Kamniku, v kategoriji novejših avb, izbrana za Naj nova avba. Sledi pa še cela vrsta avb. Avba, narejena po zgledu koroške zlate avbe, avba z zlato vezenim čelnikom, krožnikasta avba, avba z vezenim črnim čelnikom in …

Marljiva mojstrica Sonja Porenta je ob koncu svoje predstavitve še posebej poudarila: “Za mano je kar veliko ur dela, veliko je bilo poskusov gubanja blaga, krojenja, šivanja, heftanja … Če nimaš nikogar, ki bi ti pokazal kako se dela, je dolga pot do končnega izdelka, zato pa zelo spoštujem delo ljudi v preteklosti in spoštujem dediščino.”

Naša kulturna dediščina je zelo bogata, zato smo nanjo ponosni. To, na kar je človek ponosen, pa želi in mora predstaviti tudi drugim.

2. Ex-tempore Kras “Ekocentrizem 2020”

20. 8. 2020

ki ga je organiziralo KULTURNO DRUŠTVO KRAS v sodelovanju z Botaničnem vrtom Sežana, se je udeležilo tudi devet članov našega društva KUD JaReM, od tega dve najmlajši članici sedemletni Helena in Sofija Meglič. Odprtje razstave je bilo v petek, 28. 8. 2020 pred vilo Mirasasso.

Naši člani so dosegli zavidljiv uspeh, saj so se vsi uvrstili v izbor za razstavo, ki bo v Kulturnem domu Sežana, novembra letos. Člani strokovne žirije pa so namenili posebno priznanje za odličnost Nevenki Verbič, drugo nagrado pa naši slikarki Taji Regent Veras.

Razstava Vere Žagar ob njeni 70-letnici rojstva

28. 8. 2020

Že v osnovni šoli je uživala v slikarstvu, pa v glasbi, ročnih delih in pri telovadbi, svoje želje po ustvarjanju pa je uresničevala skupaj z otroki v vrtcu, kjer so risali, izrezovali, ustvarjali z glino, plastelinom …

Ko pa je prišla upokojitev je nadaljevala z ustvarjanjem. Vključila se je likovno sekcijo KUD Zbilje, kjer ji je predvsem slikarka Renata Grmovšek nudila kvalitetno slikarsko izobrazbo.

Vera najraje slika pokrajine, tudi morske, sledijo pa ji različna tihožitja. Če nima pri sebi slikarskega pribora, potem motiv fotografira in ga doma pretvori v slikarsko podobo. Njena dela so sicer veren posnetek obstoječega motiva, kljub temu pa nekatere z dodajanjem različnih naravnih dodatkov- kot je pšenični zdrob, mivka, slama, seno, ali šivanjem srebrnih nitk obogati ter podkrepi svoja notranja občutja. Veri ležijo vse tehnike slikanja, razen olja, najlepše pa so njene miniaturne slike v tehniki akvarela.

Občudovali smo tudi Verine izdelke domače in umetnostne obrti. Zanimivi so pleteni copatki za dojenčke, imenovani račke, pa rože iz najlona v malih lončkih in pisanice, prepletene s perlicami, ter seveda različne voščilnice, pa ura, vgrajena v lepo oblikovanem glinenem krožniku in steklenica z atraktivno, ter značilno vinsko dekoracijo. Res, lepi so njeni uporabni izdelki domače in umetnostne obrti.

V prepolni Aljaževi galeriji so ta prijeten kulturni dogodek popestrili tudi orgličar Franc Vidrih, pianistka Barbara Verhovnik, ter flavtistka Laura Felicijan.

KUD JaReM je zelo aktiven, COVID-19 ga ne ustavi

KUD JaReM je v mesecu avgustu in septembru nadaljeval s svojimi načrtovanimi aktivnostmi. Za prijeten dogodek so v sredo, 26. avgusta poskrbele članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad, ki so skupaj s članicami Društva invalidov iz Šiške spletle kar 500 parov copatk za novorojenčke Ljubljanske porodnišnice. Zelo aktivni so bili člani likovne sekcije, saj sta dve članici, Vera Žagar in Irena Cigale ob 70 letnici rojstva pripravili slikarsko in razstavo izdelkov domače in umetnostne obrti, ter drugih njunih aktivnosti. Kar devet članov likovne sekcije se je udeležilo 2. likovnega EX -Tempora Kras, 28. avgusta v Sežani, nekaj manj pa 5. EX Tempora v soboto, 12. septembra v Vodicah. Podpredsednik literarne sekcije, Jurij Marussig, se je v sredo, 16. septembra v Medvoški knjižnici predstavil s svojo novo pesniško zbirko haig z naslovom Večerna luna. Za vrhunec dogodkov pa je poskrbela naša članica Sonja Porenta z razstavo in predavanjem o oblačilni dediščini.

Da pa je eno izmed načel našega KUD JaReM povezovanje in sodelovanje s podobno mislečimi posamezniki, društvi, institucijami, z vsemi, ki si žele tesnega sodelovanja obrodilo ponovno bogat sadež, pa je visoko priznanje našemu predsedniku Romanu Verasu, PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE VODICE, ki ga je prejel na slavnostni seji Občine Vodice, 9. septembra letos za predano meddruštveno in medobčinsko sodelovanje na kulturnem področju in zavzeto spodbujanje mladih k umetniškemu izražanju.

EX – tempore Aljaževina 2020 “Abstrakcija”

29. 6. 2020

Povsem drugačen odziv in drugačne občutke, pa je glede časovne izvedbe in teme pomenil za udeležence že 4. tradicionalni nagradni likovni EX - Tempore Aljaževina 2020. Z razliko od Hraš, kjer so likovniki ustvarjali le en dan, pa so imeli slikarji tokrat kar en mesec časa, ob enem pa so ustvarjali zelo zahtevno temo abstrakcijo.

Prav zaradi težavnosti razumevanja in upodabljanja te likovne zvrsti in želje mnogih udeležencev, smo nosilno temo letos ponovili, obenem pa je bil v Zbiljah organiziran izobraževalni tečaj slikarskega upodabljanja abstrakcije. Vodil ga je akademski slikar mag. Peter Gaber, prav tako kot predavanje meseca februarja z ogledom slik slovenskih umetnikov modernistov v Moderni galeriji. Udeležencem, bilo jih je več kot štirideset članov likovnih sekcij KUD JaReM in KUD Zbilje, ter slikarjev iz mnogih drugih slovenskih krajev je najprej spregovoril o zgodovini in pojavih abstraktnega slikarstva v svetu, nato pa na primerih razstavljenih slik še o osnovah abstraktnega slikanja pri nas.

Da je bilo izobraževanje uspešno, pa dokazujejo besede članov letošnje strokovne žirije, prof. dr. Janeza Bogataja, Anamarije Stibilj Šajn in mag. Petra Gabra katera sta na odprtju razstave, v ponedeljek, 29. junija letos na Aljaževini poudarila, da so udeleženci dojeli bistvo abstraktnega slikarstva in poustvarili veliko domiselnih in kvalitetnih del.

Strokovna žirija je zato podelila dve pohvali, prejela sta ju:

• Milivojka Cerar za uspešno nadzorovano barvno raziskovanje v sliki ROJSTVO
• Tomi Albreht za razmerje med risbo in barvnim modeliranjem v sliki ODKLOP

In tri nagrade:

• 3. nagrado je prejela Jasna Vitez za sliko ZGODBE
• 2. nagrado je prejela Erna Kopše za sliko PREBUJANJE
• 1. nagrado je prejel Luka Miklavžič za sliko ROJSTVO

Nagrada je v obliki darilnih bonov za nakup slikarskega materiala v trgovini ART, prvonagrajencu pa pripada še samostojna likovna razstava v Aljaževi galeriji februarja 2021.

Na koncu so bili udeleženci seznanjeni še z nosilno temo prihodnjega 5. nagradnega EX - Tempora Aljaževina 2021, ki bo upodabljanje motivov iz bogate lokalne in regionalne mitologije in legend.

Razstava bo odprta do srede meseca avgusta, ogled pa je možen po predhodnem dogovoru na telefon 051 212 235.

EX – tempore Hraše 2020 “Pravljični gozd”

27. 6. 2020

Kljub korona virusu in omejitvam je KUD JaReM izpeljal kar dva od treh najpomembnejših likovnih dogodkov v medvoški občini Nagradna likovna EX - Tempora Hraše in Aljaževina 2020.

Pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah je potekal v soboto, 27. junija 2020. enodnevni 3. nagradni EX -Tempore Hraše 2020. Tema je bila prikupna, malce fantazijska, saj so likovniki, bilo jih je preko trideset, upodabljali pravljični gozd. S to vsebino so se »spopadli« tudi najmlajši udeleženci v dopoldanski likovni delavnici , ki jo je vodila akademska slikarka Andreje Eržen. Drugi najmlajši udeleženci pa so oblikovali izdelke domače in umetnostne obrti še v sočasni delavnici, ki sta ju vodili Marija Podvez in Irena Cigale, seveda na isto temo, pravljični gozd.

Likovniki, katere ni zmotila niti huda pripeka so ustvarjali tako rekoč neprekinjeno dobrih devet ur. Trud se jim je poplačal, saj so izpod njihovih čopičev nastala izvirna likovna dela, na katerih so poleg zanimivih upodobitev pravljičnega gozda prevladovala tudi pravljična bitja, pa gozdne živali in gozdni sadeži, seveda spremenjeni največkrat v bivanjske prostore pravljičnih bitij.

Ugodno oceno z nekaterimi zanimivimi predlogi so podali tudi člani strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in kritičarka, profesor dr. Janez Bogataj in predsednik žirije akademski slikar, mag. Peter Gaber, ter podelili dve pohvali in tri nagrade. Prejeli so jih:

• Roman Veras pohvala za slikarski pristop in vključitev pravljičnih likov v sliki PRAVLJIČNI GOZD
• Janja Praček pohvala za motivno zasnovo v sliki PRAVLJIČNA ROMANCA
• 3. nagrada Renata Grmovšek: V GOZDU
• 2. nagrada Nevenka Verbič: ČAROBNI GOZD
• 1. nagrada Nikolaj Petrevčič: JESENSKI GOZD

Na odprtju razstave, bila je istega dne zvečer, pa se je predsednik KUD JaReM Roman Veras zahvalil soorganizatorju dogodka, članom TD Hraše, ki so tako kot vsako leto tudi letos s svojim delom v veliki meri omogočili to lepo, ustvarjalno in tradicionalno kulturno prireditev.

Bil je kresni večer, kakor v duši nemir …

19. 6. 2020

Letošnji predkresni večer pod Aljaževo trto, v Zavrhu pod Šmarno goro, je zaznamovala žlahtna primorska govorica, rezijansko narečje ter naša, jarmovska beseda. Literarna sekcija KUD JaReM je v goste povabila pisatelje in pravljičarje iz goriškega literarnega društva GOvoRICA Darinko Kozinc, Sabino Vostner ter Dragano Maroševič in njeno hčerko Emo, iz KD Nit Posočje, Benečija, Rezije pa sta se predstavila Marjeta Manfreda in Rok Alboje. V svojem programu so člani predstavili pravljice, ki se že stoletja prenašajo iz roda v rod, temeljijo pa na zavednosti slovenstva v tamkajšnjih krajih. Tamkajšnji prebivalci so namreč skozi stoletja doživljali borbo za ohranitev slovenskega jezika ter predvsem borbo za lastni obstoj.

Ob kresu, ki je grel kar precej hladen junijski večer sta se prvič predstavili tudi članici mlajše literarne sekcije Bezeg KUD JaReM in sicer Sara ter Kaja Bukovšak. Mladi literarni ustvarjalki sta tudi zelo uspešni v lutkovni sekciji KUDa JaReM. Del svojega literarnega opusa je predstavil tudi medvoški pesnik Jurij Marussig, prav tako član literarne sekcije KUD JaReM. Predkresni večer pa je s svojimi mehkimi besedami povezoval, predsednik literarne sekcije, Matej Cigale.

Tiha in sproščujoča melodija nas je iz ozadja vodila skozi ves večer in krasila žlahtno literarno besedo. Naj bo takšnih večerov še veliko!

Jarmovce korona virus, COVID-19 ni mogel odvrniti od ustvarjanja

Kljub korona virusu in omejitvam, je KUD JaReM od meseca januarja pa do konca junija letos izpeljal kar tri lutkovne predstave Janček – ježek, štiri literarne večere; prvi je bil posvečen spominu na našo pokojno članico Andrejko Jereb, drugega so člani literarne sekcije posvetili Francetu. Prešernu na Dolskem PR' KRAČ, tretji je bil namenjen umetniku – slikarju Romanu, četrti pa nas je spomnil na pravljična bitja ob kresnem času.

Jarmovcem je uspelo v tem času uspešno izpeljati tudi redni občni zbor, zelo aktivni in uspešni pa so bili na likovnem polju. Skupaj s člani filmsko foto sekcije smo v Jedru in na Občini Medvode pripravili fotografsko in slikarsko razstavo najboljših del iz likovnega EX - Tempora HRAŠE - ALJAŽEVINA 2019. Poleg samostojne slikarske razstave z naslovom ZA SRCE IN DUŠO lanskoletnega prvonagrajenca likovnega EX - Tempora Aljaževina 2019 Romana Verasa.

Člani likovne sekcije so se udeležili tudi nekaterih EX – Temporov izven občinskih meja. V počastitev Dneva državnosti pa sta na Aljaževini Nevenka Verbič in Roman Veras pripravila še samostojno likovno razstavo OD REALIZMA DO ABSTRAKCIJE. Vzporedno s to razstavo je KUD JaReM pripravil na Aljaževini še razstavo IDRIJSKE ČIPKE dveh velikih mojstric Ančke Rup iz Kranja in članice KUD JaReM Sonje Porenta iz Medvod.

Na področju likovnega ustvarjanja pa moramo šteti kot največji uspeh članov društva zelo uspešno organizacijo kar dveh od treh najpomembnejših likovnih dogodkov v medvoški občini nagradna likovna EX - Tempora Hraše in Aljaževina 2020. Vsekakor pa ne smemo pozabiti tudi velike vneme članov lutkovne sekcije, ki so v tem času izdelali že skoraj celotno scenografijo in večino lutk, ter opravili vrsto vaj za novo lutkovno igrico PETELINČEK LINČEK

Nagradni Ex-tempore Aljaževina – Hraše 2019

31. 1. 2020

KUD JaReM in KUD Zbilje že vrsto let organizirata likovna srečanja, poimenovana Ex -tempore Aljaževina in Hraše. Letošnjo razstavo, ki smo jo odprli v petek, 31. januarja v medvoškem Jedru, je rezultat teh dveh srečanj in smo jo poimenoval Nagradni ex tempore Hraše – Aljaževina 2019. Razstavljena so nagrajena dela, ter slike, ki so dobile posebna priznanja, oziroma pohvale s strani strokovne žirije, enakovredno pa jo bogatijo fotografije obeh dogodkov, katere so delo članov filmsko foto sekcije KUD JaReM.

Že sam naslov govori, da sta bila oba likovna dogodka nagradna, po nosilnih temah pa povsem različna. V Hrašah se je slikalo detajle arhitekture našega podeželja, na Aljaževini pa likovno zelo težko in zahtevno tematiko abstrakcijo.

Ustvarjena dela je ocenila strokovna komisija v kateri sta bila akademski slikar, magister slikarstva Peter Gaber, ter umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

V Hrašah so si te nagrade prislužili Roman Veras, Anamarija Samec in Tone Gaber, na Aljaževini pa Roman Veras, Tomi Albreht in Nina Meglič.

Razstavljene slike iz Hraš, ne le nagrajene, izražajo bistvene značilnosti kulturnega bogastva slovenskega ljudskega stavbarstva, ki so nam ga zapustili naši predniki s podeželja, iz Aljaževine pa pestrost osebnega razmišljanja in upodabljanja lastnih likovnih predstav, oziroma doživljanj.

Obeh likovnih srečanj so se udeležili tudi najmlajši, še ne šoloobvezni otroci, ter prav vneto in zagnano slikali samostojno, ali pa pod mentorstvom kolegice slikarke Andreje Eržen.

– Roman Veras

Pogovor o abstrakciji

2. 2. 2020

KUD JaReM bo tudi letos od 30. maja do 28. junija organiziral tradicionalni, že 4. nagradni likovni EX -Tempore ALJAŽEVINA 2020.

Glede na lanskoletne želje mnogih udeležencev, bo ponovno nosilna tema »Abstrakcija«. Prav zaradi težavnosti razumevanja in upodabljanja te zelo težke likovne zvrsti, je bilo na željo mnogih organizirano že nekaj tečajev slikarskega upodabljanja abstrakcije. Tečaje vodi v Zbiljah naš kolega akademski slikar mag. Peter Gaber.

Dogovorili smo se za organiziran ogled slik slovenskih umetnikov – modernistov v Moderni galeriji, katerega smo realizirali v nedeljo, 2. februarja. Tu je kolega, slikar Peter Gaber, več kot štiridesetim udeležencem, članom likovnih sekcij KUD JaReM in KUD Zbilje, ter slikarjem iz mnogih drugih slovenskih krajev najprej spregovoril o zgodovini in pojavih abstraktnega slikarstva v svetu, nato pa na primerih razstavljenih slik še o osnovah abstraktnega slikanja pri nas.

Na osnovi tako pridobljenega znanja si bomo udeleženci lažje zamisli naše predstave in zamisli o naših slikah na letošnjem likovnem EX-Temporu Aljaževna 2020.

Votek na platnu

28. 1. 2020

Kako je deževalo, tistega 28. januarja! Zdelo se je, da bo preglasilo vsak, še tako močan zvok. Zbrali smo se, Andrini prijatelji iz Medvod, Ljubljane, Nove Gorice in njen mož iz Idrije, da bi prisluhnili njenim pesmim iz zadnje, četrte pesniške zbirke VOTEK NA PLATNU.

Večer smo pripravili člani KUD JaReM. V izbo rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrh je prodiralo udarjanje dežja vse dotlej, ko so ga preglasili pomirjujoči prijetni zvoki kitare.

Glasbo, kraljico med umetnostmi, je izbrala Jerica Meglič, predvajal jo je Marko Cigale. Vezni tekst smo brali Roman Veras, Irena Cigale in Matej Cigale. Andra je bila naša članica in še dlje članica Literarnega društva iz Nove Gorice GOVORICA. Doslej so že nekajkrat dokazali, da so jo prepoznali kot veliko ustvarjalko in dobro prijateljico. Vključili so se v naš recital in interpretirali njene pesmi. Njihova predsednica mag. Darinka Kozinc je dodala nekaj besed o delovanju GOVORICE.

Iz Nove Gorice so prišli še naslednji interpreti: mag. Marija Mercina, Bore Mitovski, Ljuba Krušič in Tanja Ocelić. Platno, stkano z ljubeznijo in čutnostjo, je bilo stkano.

Ob prigrizku smo spontano, kot bi se poznali že dolgo, tkali nove vezi in si obljubili nadaljnje sodelovanje. V spomin na dogodek smo naredili kar nekaj fotografskih posnetkov.

– Matej Cigale

Ustvarjalna delavnica – božično novoletni okraski

7. 12. 2019

V dneh, ko se prižigajo luči v mestih, zadiši po praznikih. Vsaka lučka prinese toploto v naša srca. Prebudi se hrepenenje po OKRASITVI NAŠIH STANOVANJ in po razpošiljanju VOŠČIL.

Na delavnicah v KUD JaReM smo zato izdelovali okraske, ki nas niso stali nič. Samo malo dobre volje je bilo potrebno, ta je bila nagrajena z lepim začetkom veselih dni.

Kot vsako leto zaključijo članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM ob pomoči mlajših in starejših udeležencev, predvsem domačinov celoletne ustvarjalne delavnice . Kot pri vseh dosedanjih je bila tudi sobotna udeležba pestra in številčna, saj je bila hiša v Aljaževi domačiji komaj dovolj velika za vse.

Delavnico je vodila Marija Podvez, pomagale pa sta ji še Irena Cigale in Nevenka Verbič. Kot se za decembrsko delavnico spodobi, so udeleženci izdelovali predvsem božične in novoletne okraske: BUČKE, iz nogavic žagovine in žita, ki vzklije ob božiču, pa OVČKE iz žice in polnila za odeje, seveda z vsemi potrebnimi dodatki, pa ZVEZDICE iz različnega, tudi bleščečega materiala, seveda niso manjkale SNEŽINKE in VOŠČILNICE iz recikliranega papirja.

Vsak udeleženec je odnesel domov po en svoj izdelek, ostali pa bodo ob decembrskih praznikih krasili Aljaževo domačijo.

Okraski so izdelani iz materialov, ki jih imamo vedno v naših domovih.

Na podoben način, zdaj smo že znali, smo delali voščilnice. Vsak je bolj vesel z našimi rokami izdelanih. Prejšnjemu lepljenju koščkov kartonskih tulcev papirnatih serviet in barvanju teh, smo dodali samo packanje z akrilnimi barvami z bleščicami po nastriženem šeleshamerju. Delo nas je zabavalo, nam prebujalo domišljijo.

Janček – ježek

28. 11. 2019

Člani lutkovne sekcije KUD JaReM so odprli novo lutkovno sezono na Aljaževini z lutkovno igrico za otroke in odrasle v štirih dejanjih Janček – ježek. V prepolni dvorani so gledalci nadvse uživali in so izvajalce na koncu nagradili z glasnim aplavzom. Podobno vzdušje je prevladovalo na vseh do sedaj zaigranih ponovitvah. Glas o uspešni predstavi se je hitro razširil tako, da bo igrica na sporedu še ves letošnji december in še januarja prihodnjega leta.

Besedilo je po motivih istoimenske slovenske ljudske pravljice priredil Roman Veras, njegova je tudi režija, scena in izbor glasbe. Lutke so izdelali Sonja Porenta, Irena in Marko Cigale, Marija Podvez in Roman Veras.

V igrici nastopa kar 31 lutk katere vodi devet lutkarjev: Sonja Porenta, Sara Bukovšak, Aljaž Cigale Kršinar, Jurij Marussig, Marko Porenta, Zoja Terze Knific, Kjara Veras, Roman Veras in Nevenka Verbič.

Veliko vrednost in pravljične občutke poleg samih lutk nudi gledalcem še odlična scenografija, ter barvni in zvočni efekti. Gledalci so bili navdušeni tudi nad petjem žabjega zbora Regljačev, smešnimi opernimi arijami v izvedbi Modre sove in Jake Srake, ter nad izvedbo baletnega ansambla kresničk.

Po predstavi si lahko obiskovalci ogledajo tudi razstavo kulis in lutk do sedaj izvedenih predstav od leta 2012 do 2018. Razstavljene kulise in lutke so iz štirih predstav, katere so bile uprizorjene v lutkovnem gledališču Aljažek. To so Linček petelinček, Snežaka korenjaka, Sneguljčica ter Janko in Metka. Prva lutkovna igrica Dobri duhec in Jakob Aljaž je bila odigrana že leta 2012. Sledila ji je predstava Rdeča kapica, vendar se lutke in kulise od obeh predstav niso ohranile, oziroma so bile predelane za nove predstave.

Razstava, ki bo tudi prihodnje leto, pa bo obogatena še z lutkami in kulisami iz letošnje lutkovne igrice Janček – ježek.

Likovni razstavi na sevniškem gradu

21. 11. 2019

Na gradu Sevnica je bilo odprtje dveh razstav s skupnim kulturnim programom, ki se je odvijal v Albert Felicijanovi dvorani, od koder so po zaključenem programu obiskovalci odšli v Staro galerijo in Mosconovo galerijo v prvo nadstropje gradu.

V dveh razstavnih prostorih Stare galerije se je s svojimi izjemnimi slikarskimi deli predstavil Roman Veras lanskoletni prvak enodnevnega likovnega shoda Grad 2018, ki je potekal v organizaciji JSKD OI Sevnica v mesecu juniju na sevniškem gradu. Veras, po poklicu umetnostni zgodovinar in etnolog, se je po upokojitvi še intenzivneje začel posvečati likovnemu ustvarjanju. Za svoja dela je prejel že vrsto priznanj in nagrad; znanje, izkušnje in ideje pa nesebično ter z veseljem posreduje in izmenjuje na ustvarjalnih delavnicah, likovnih shodih itd. Veliko mu pomeni tudi lanskoletni naziv prvaka Sevniškega shoda Grad 2018 in s tem tudi samostojna razstava. A ko je razmišljal o razstavi svojih slik večjih formatov, ki jih je moral prenesti v prvo nadstropje gradu, mu je to predstavljajo oviro, vendar ne za dolgo. Na prireditvi se je javno zahvalil za pomoč pri prenosu slik v prvo nadstropje, saj bi sam slike večjih dimenzij težko nesel po stopnišču.

V Mosconovi galeriji pa so razstavljena slikarska dela 41 ustvarjalk in ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, ki so sodelovali na letošnjem že 19. sevniškem likovnem shodu Grad 2019. Le-ta je potekal pod vodstvom Rudija Stoparja, ki je za letošnje likovno srečanje izbral tri teme, in sicer Abstrakcija, Oblaki nad mojo streho in 500-letnica smrti Leonarda da Vincia, likovnice in likovniki pa so lahko ustvarjali tudi na temo po lastni izbiri.

Na razstavi so svoja dela postavili na ogled tudi člani likovne sekcije KUD JaReM Tomi Albreht, Taja Regent Veras, Roman Veras in Nevenka Verbič, ki so za svoje stvaritve prejeli bronaste medalje.

Fotografsko razstavo posvetili Janezu Megliču

22. 10. 2019

Pred polno dvorano Aljaževe domačije je posebna dobrodošlica veljala ustvarjalcem razstave Zapuščeni mlini, članom foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj, ki letos praznujejo častitljivo obletnico 50 let svojega delovanja.

Razstava bo na ogled vse do konca leta prikazuje mline in njihove značilne podobe, tudi mlinčke izpod spretnih rok sprehajalcev ob bistrih potokih. Fotografije, ki so nastajale tako rekoč od začetka delovanja društva so res čudovite. Iz njih veje duh neke dobe, dobe, ko so voda, kamen, les in žito, in seveda pridne roke mlinarja krojile marsikatero preživetje naših dedov in babic.

Prav o teh značilnostih in zanimivostih, pa o Radomljah, kraju med dvema vodama, kjer domujejo člani Mavrice in kjer je bilo nekoč veliko mlinov je v živopisni besedi spregovoril dolgoletni član foto kino kluba Mavrica Igor Lipovšek, njegovo pripoved pa sta v besedi popestrila člana literarne sekcije KUD JaReM Matej Cigale in Jurij Marussig.

Čudovit, s čustvi napolnjen večerni dogodek je bil posvečen spominu na Janeza Megliča, saj je prav on naredil največ za to, da že nekaj let prihaja do snidenja članov obeh društev. Prvi korak v tej smeri pa je bil storjen, ko jih je Janez Meglič prepričal, tako kot mnoge ljubiteljske filmske ustvarjalce, da so svoje filme po telekeniranju oddali v hrambo Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije in jih s tem ohranili pred pozabo in uničenjem. Z več kot stotimi filmi je poseben primer prav Foto kino in video klub Mavrica. Tako so tem prvim kontaktom sledili še drugi dogodki, ki so jih skupaj pripravili člani obeh društev od filmskih projekcij pa do fotografskih razstav v Aljaževi domačiji.

In memoriam – Janez Meglič

V njegov spomin je, Slovenski filmski arhiv pri Republiki Sloveniji, 24. septembra 2019, predstavil v Slovenski kinoteki, spominski večer posvečen njegovim delom. V spominu mi še vedno odzvanjajo besede tvoje sage Pirniček in deklica Veneris. Nepozabno …

Janez Meglič je bil eden od treh ustanoviteljev KUD JaReM. Pisalo se je leto 2012 in postal je podpredsednik društva.

Ne glede na to, da je funkcijo opravljal s srcem in dušo, pa je prav iz vsega česar se je lotil izžarevala njegova pedantnost, in prepričanje, da je ni stvari, ki je Jarmovci ne bi zmogli. Znan je bil njegov rek: “Pri nas besedica ČE ne obstoja”.

Bil je tudi nepopustljiv in kadar je bil prepričan, da ima prav, se ni dal pregovoriti za nobeno ceno. Prepričan je bil v pravilnost našega poslanstva, promocijo Jakoba Aljaža, njegove dobe in njegove, Aljaževe domačije. Bil je odličen organizator, kulturnik univerzalni poznavalec lepe umetnosti.

Poznal je vrsto pomembnih in znanih kulturnih delavcev, mnoge je pripeljal k nam. Njihova prisotnost je obogatila in podkrepila naša prizadevanja, oziroma naše poslanstvo. Kljub velikemu poznavanju in obvladovanju številnih zvrsti umetnosti, bogatim kulturnim izkušnjam, od mladih let pa do upokojitve, se o njih ni nikoli hvalil, pa tudi obešal jih ni na veliki zvon.

Tako nihče od nas še zdaleč ni vedel, da je bil baletni plesalec - solist SNG Opera in balet Ljubljana, vse do upokojitve, leta 1990.

Nismo vedel, da se je izpopolnjeval na Akademiji za ples v Kölnu pri Antonu Dolinu in Mariji Bezobrazovi. Še manj smo bili seznanjeni z njegovimi pomembnejšimi solističnimi baletnimi vlogami v Trnuljčici, Navihanki, Čudežnem mandarinu, Tybalta v Romeu in Juliji, pa mačehe v Pepelki. Plesal je tudi v baletu Städtische Bühnen v Gelsenkirchnu, in kot solist v Essnu pri Borisu Pilatu.

V aktivnih letih je bil uresničevalec koncertov in modnih revij po sosednjih državah, in bivši Jugoslaviji, z baletno skupino Lidije Sotlar pa je širil baletno umetnost po številnih manjših krajih po Sloveniji in tujini.

Janez se ni nikdar hvalil, da je bil baletni pedagog, filmski in televizijski režiser, koreograf, producent. Za svoje filme in oddaje je prejel številna filmska priznanja tako v domovini, kot v tujini. Bil je tudi predsednik Kino kluba Ljubljana in nazadnje predsednik Zveze kulturnih organizacij Medvode.

Janez je realiziral in snemal za Studio MEG koncerte v Slovenski filharmoniji, dramske operne, baletne predstave in razstave v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem. Realiziral je številne video in avdio prezentacije na mednarodnih kongresih. Poučeval je tudi filmsko vzgojo v Pionirskem domu Ljubljana in na osnovnih šolah vodil filmske krožke. Vedno si je vzel čas, da je svoje bogato znanje prenašal na mlajše rodove.

Skratka Janez Meglič se ni nikdar hvalil o svojih preteklih dosežkih, bil pa je ponosen in vesel, za vsak uspešen dogodek, ki smo ga pripravili v društvu. No tu pa je pokazal svoja čustva in s tudi upravičeno včasih pohvalil.

Ja, Janez, veliko si prispeval za naš JaReM in njegovo prepoznavnost , veliko si postoril tudi za kulturni utrip v Medvodah in izven njenih meja.

Za tabo ostaja globoka praznina, vendar, zapustil si nam veliko.

Kolegice in kolegi, Jarmovci smo te spoštovali in se te spominjamo.

— Roman Veras, predsednik

Tudi naši člani se te spominjajo z lepo mislijo:

Jurij: Hodim po gozdnih poteh. Listje lanske jeseni je zdrobljeno šumelo pod nogami. Sonce je visoko na nebu in oranžna toplota se steguje po mojem obrazu. Ampak, danes me ne kličeš po telefonu kot si me vedno do zdaj. Najprej si vprašal: “Si na sprehodu s kužki, v službi ali kje drugje?”

Mnogokrat sem ti dal enak odgovor, da sem v gozdu s kužki. Potem sva kramljala o včerajšnjem literarnem večeru. Zmeraj si bil vesel takega dogodka, dal si kakšen nasvet in se zahvalil za lep večer. Nato sva snovala nove ideje …

Zdaj je telefon tiho, čeprav mnogokrat pogledam nanj, če si me klical. Tako prazen gozd je, haikuji, o katerih si želel velikokrat govoriti, so izginili. Nikjer jih ne najdem, obstal sem na poti in ne znam naprej. Čeprav se mi rojevajo besede, jih nimam kam napisati, ker tebe ni. Vrni se, vsaj za toliko, da mi odkriješ nekaj haikujev, da mi poveš, kam naj grem naprej, da se nasmeješ ob toplem poletnem dnevu, da me pokličeš in rečeš: “Živijo, Jurij, Janez tukaj …”

Sonja, Marko: “Dostojanstvo in veličina človeka je v tem, da s svojim razumom spozna različne možnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, katera se mu zdi prava.” Človeka, ki dela s srcem in dušo se ne more nadomestiti.

Lojz: “Janez Meglič je bil pravi ambasador Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije. Kot kulturnik in filmski ustvarjalec se je zavedal pomena filmskih arhivov in skrbi za dolgoročno hrambo filmskega arhivskega gradiva. Bil je velik poznavalec filmskih formatov, predvsem ozkih.”

“Pri tem ni šlo samo za prenos na nove nosilce, temveč tudi za regeneracijo in restavracijo te dediščine. Janez je prepričal mnoge ljubiteljske filmske ustvarjalce in ustanove, da so ti po telekiniranju izročili svoje dragocene filme v varstvo filmskemu arhivu. Naj omenimo filme znanih slovenskih kulturnikov Bojana Adamiča in Ladka Korošca, politika Edvarda Kardelja, filmskega kronista Bele Krajine Franca Derganca, družin Milka Rodeta, Janeza Korenčana, Alojza Kunsta, športnih pionirjev Borisa Gregorke, Fedorja Gradišnika ter filmskega ustvarjalca Miša Čoha.”

“Posebej pa moramo omeniti več kot sto filmov foto kino kluba Mavrica iz Radomelj. Skupaj z Janezom smo pripravili dva večera filmov članov tega neverjetnega filmskega združenja. Ob tem naj omenim, da je v svojem domačem okolju, v Pirničah organiziral večere filmskega arhiva in sicer v rojstni hiši Jakoba Aljaža, Aljaževi domačiji. Posebej sta mi ostala v spominu srečanja z režiserjema Jožetom Pogačnikom in Tugom Štiglicem.”

“Za konec lahko rečem, da sva v teh letih postala prijatelja in to, da me je sprejel, mi je res v čast.”

Klavdija: “Dnevna eksplozija idej, neumoren pri uresničitvi zastavljenih ciljev, organizator, neposreden, veseljak, družaben … Nepozaben!”

Alenka: “Z Janezom Megličem sva se spoznala avgusta leta 2012 v Divači. Predvajali so film Vesna ob 100. obletnici rojstva mojega očeta Bojana Adamiča. To srečanje je za nas, za našo družino pomenilo izredno veliko, saj nam je Janez v nadaljevanju izjemno veliko pomagal pri ohranitvi očetove dediščine, predvsem na področju filmskega in fotografskega ustvarjanja.”

“Janez nam je predlagal in potem tudi realiziral telekeniranje 90 očetovih filmov. Originale teh filmov smo potem pod njegovim vodstvom predali Slovenskemu filmskemu arhivu pri Arhivu RS. Nekaj filmov pa je bilo prikazanih tudi v okviru večerov SFA v Kinoteki leta 2013, v Medvodah in v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro.”

“Podobno se je dogajalo na področju fotografskega gradiva. Oče je namreč ustvaril bogato zbirko fotografij kurentov in drugih mask na Slovenskem, preko 50 pa je tudi okvirjenih. Le te so bile, ponovno na Janezov predlog, razstavljene v rojstni hiši Jakoba Aljaža in na občini Medvode, vse v okvir KUD JaReM.”

“Janez pa je seveda želel še več in tako je pripravil dokumentarni film Bojan Adamič in Hasselblad, ki predstavlja prvi in edini zapis očetove fotografske ustvarjalnosti pri nas in kot tak predstavlja pomemben del naše zapuščine.”

“Tudi narodno nošo očetove babice, avbo in pečo smo razstavljali v rojstni hiši Jakoba Aljaža. To sodelovanje z Janezom, pa tudi z njegovo družino in seveda drugimi člani in članicami KUD JaReM je bilo res izjemno, kvalitetno, zanimivo in ustvarjalno.”

“Veliko let sem imela srečo in privilegij, da sem lahko sodelovala z Janezom. Od številnih skupnih dogodkov pa mi bo v spominu prav gotovo ostalo tudi njegovo dirigiranje očetove skladbe Galop za tri trobente na Novoletnem koncertu godbe Vodice leta 2015.”

“Ves čas našega druženja sem sprejemala njegove spodbude in danes sem srečna, da sva se spoznala in da sem imela možnost z njim tudi ustvarjalno sodelovati.”

• Presenečenje na novoletnem koncertu Godbe Vodice, 19. 12. 2015
• Janez Meglič je dirigiral Adamičevo skladbo “Galop za tri trobente”

Boris: “Janez, tvoj odnos do dela in do ljudi je neponovljiv. Tudi v torek si bil, tako kot pred časom, z nami, prisoten v Slovenski kinoteki, ob gledanju tvojih filmov. Poleg vseh dejavnosti, te je še posebej pritegnilo opremljanje tvojih del z glasbo. Ti in glasba, v duetu … S kakšnim zanosom si nam dirigiral na novoletnem koncertu Godbe Vodice! Popolnoma si se predal glasbi, ki te je ponesla na oder, pred orkester, poustvaril gibanje mojstra, prijatelja Bojana Adamiča, in preprosto užival v Galopu za tri trobente.”

“Dragi Janez, hvala ti za nova spoznanja.”

Irena: “Janez je bil resen sogovornik, odgovoren, natančen, odločen, ustvarjalen in delaven človek.”

“Močno se me je dotaknila Janezova ljubezen do glasbe. Tako kot jaz iščem navdih za pisanje v naravi, v miru, ki ga prekinja samo šelestenje listja, žuborenje potoka, petje ptic, odmev brušenje kose in drugih zvokov kmečkih opravil, je on iskal v naravi glasbo. Izbiral jo je za naše prireditve, nam podarjal svoje posnetke in nam razkrival srce. Lahko trdim, da je meni in drugim literatom vlival nove ideje in moči. V naši literarni sekciji je aktivno sodeloval. Prevzel je režijo in velikokrat sodeloval tudi kot interpret naših pesmi. Razgibal je predstavitve in v zadovoljstvo nas vseh se prireditve niso omejile zgolj na prebiranje avtorskih pesmi in proze. Iz nas je izvabljal nove ideje in moči.”

“Janez je ljubil in ustvarjal v različnih umetnostnih zvrsteh. Verjetno mu je bila najbližja filmska …”

“Še vedno v meni odzvanja glasba iz njegovega filma PENTAPTIH, pa se sliš….. Pomislila sem, da jo je napisal sam. Ni je, mi je povedal, toda komponist je sledil njegovim željam.”

“Napolnil je svojo Čašo nesmrtnosti. Zapustil nam je bogastvo, ki ga nikoli ne bomo dovolj globoko dojeli…”

Tudi včasih so nosili nahrbtnike

26. 8. 2019

Kot že nekajkrat letos je sekcija za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM organizirala medgeneracijsko delavnico v medvoški okrepčevalnici STAN. Otroci so prav pridno izdelovali nahrbtnike in se ob tem seznanili tudi z njihovo uporabo, ki se dandanes precej razlikuje od nekdanje. Delavnico sta vodili predsednica sekcije Marija Podvez in članica Irena Cigale, ki pa je udeležence popeljala bolj v duhovne sfere, kar se vidi tudi iz njenih vtisov, katere je strnila v sledečem prispevku.

»26. avgust je bil vroč dan, ki je vabil v vodo, na planinske pohode ali vsaj pod krošnje dreves. Tja smo se spravili, v zavetje gostišča Stan, navdušenci ustvarjanja. Pod mojim vodstvom smo najprej premazali pripravljene modelčke za vlivanje okrasnih obeskov, priponk, prstanov in uhanov. Na premaz je vsak izbral in položil sebi najljubše rastline. Naredili smo, iz kupljenih komponent epoksi maso in ji dodali nekaj barve po želji udeležencev. Prelili smo maso v modelčke, otroci bodo delali naprej naslednji dan, ko se bo posušila. Kako, sem pokazala na že posušenih primerih. Najprej smo polirali, sledilo je vrtanje luknjic, vstavljanje trakov, pritrjevanje magnetkov ali navojev, lepljenje kovinskih nastavkov za uhane, magnete, priponke. Otroci so izbrali, kar je kdo potreboval. Tudi darilca za mamice, babice, atije. Odstranili smo lepljive rokavice. Zdelo se je, da je zabava končana.«

»Toda otroci imajo neskončno energijo. Nadeli smo si nove rokavice. Tokrat za pravo packanje. Prelivali smo že pripravljene, samo malo razredčene akrilne barve po platnih. Vsak si je izbiral svoje najljubše barve. Vzorec smo si zgolj zamislili. Seveda so ob nagibanju platna nastajali novi, pojavila se je potreba po dodatni barvi in tako naprej. Kaj slika predstavlja, smo razmišljali pozneje. Mogoče kdo še doma. Domišljija dobi v takih primerih krila. In ljubezen do barv tudi. Izjemno popackan je bil polivinil, s katerim smo prekrili mizo. Nekaterim se je posrečilo čudovito poslikati oblačila. Upamo samo, da bodo starši razumevajoči in se ne bodo pretirano jezili, ko bodo odstranjevali madeže.«

3. Nagradni likovni Ex tempore Aljaževina 2019

1. 7. 2019

Letošnja organizatorja 3. nagradnega likovnega EX TEMPORA ALJAŽEVINA 2019, ki je potekal od 2. junija do 30.junija 2019, v počastitev praznika Občine Medvode, sta KUD JaReM in KUD Zbilje.

Nosilna tema ABSTRAKCIJA je bila zelo zahtevna in je kar mnogim ustvarjalcem povzročala težave. Po oceni strokovne žirije je njeno bistvo dojela manj kot polovica od tridesetih prijavljenih slikarjev. Prav zato je bilo na odprtju razstave v ponedeljek, 1. 7. 2019, v Aljaževi galeriji, v Zavrhu pod Šmarno goro, dokaj vznemirljivo, pa vendar zelo poučno. Namreč oba člana strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, ter magister slikarstva, akademski slikar Peter Gaber sta ustvarjalce in obiskovalce seznanila z abecedo abstraktnega slikarstva. Njuna »učna ura« je naletela na pozitiven odziv, saj je padla celo ideja, da se drugo leto kot glavno temo EX TEMPORA ALJAŽEVINA 2020 ponovno uvrsti abstrakcija. Še pred tem pa bi organizatorja poskrbela za poglobljeno predavanje in pa nekaj ur praktičnega upodabljanja likovnih del na to dokaj zahtevno likovno zvrst.

Seveda pa so bila najuspešnejšim likovnikom tudi letos podeljene nagrade v obliki darilnih bonov za nakup slikarskega materiala v trgovini ART d.o.o in posebna priznanja.

Nagrade so prejeli:

Nina Meglič, Tišina polna odgovorov, III. nagrada
Tomi Albreht, Fotosinteza, II. nagrada
Roman Veras, Oblaki nas mojo streho, I. nagrada

Priznanja pa so prejeli:

Družina Meglič, Samec, Puntar, Uživamo in ustvarjamo, pohvala za medgeneracijsko družinsko delo, Taja Regent Veras, Utrinek, pohvala za čistost ideje,
Mirko Mihovec, Sorško polje, za korak v abstrakcijo,
Klavdija Špenko, Odraščanje, za dinamiko namazov.

Večer so v toplem julijskem dnevu zaključili v prijetnem pogovoru, izmenjavi idej in prigrizku pod Aljaževo trto.

2. nagradni Ex tempore v Hrašah

29. 6. 2019

Letošnji Ex tempore je organiziral KUD JaReM, ob podpori TD Hraše in finančni pomoči Občine Medvode. Samostojen likovni dogodek je bil nagradni in posvečen Občinskemu prazniku. Udeleženci Ex tempora so ustvarjali na temo Stavbni členi dediščine stavbarstva v vaseh.

Celodnevno ustvarjanje v čudoviti okolici je bilo sicer malce naporno, pa vendar zabavno in pestro, saj so ga obogatili tudi otroci, ki so slikali pod mentorstvom kolegice, akademske slikarke Andreje Eržen.

Na vprašanje, ali smo slikali dobro, ali boljše, sta odgovorila oba člana strokovne žirije Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, ter predsednik žirije Peter Gaber, akademski slikar, magister slikarstva. Oba sta med drugim poudarila, da predstavljajo letošnja likovna dela korak naprej in velik napredek v primerjavi z lanskoletnim ustvarjanjem. Žirija je podelila tri nagrade in priznanja.

Nagrajenci so prejeli darilne bone za nakup slikarskega materiala v trgovini ART d.o.o

3. nagrado je prejel Tone Gaber za sliko Na stopnišču,
2. nagrado je prejela Anamarija Samec za sliko Pant na vratih,
1. nagrado je prejel Roman Veras za sliko Nekoč.

Strokovna žirija je podelila tri posebna priznanja, katere so prejeli Taja Tadeja in Klavdija Špenko za spretno teksturiranje slike Zelena vrata, Rajko Bogataj za izraznost detajlov v sliki V spomin na Breginj in Marija Podvez za umetelno izdelanost svojega izdelka Medvode zelena vrata Ljubljane.

Seveda pa bi bil likovni dogodek brez pomoči in podpore članov Turističnega društva Hraše, dokaj okrnjen, zato jim gre tudi letos velika zahvala.

Delavnica v Stanu

26. in 27. 6. 2019

V medvoški okrepčevalnici Stan, v prijetni senci dreves, vsakoletno pripravimo več medgeneracijskih ustvarjalnih delavnic. Letošnja, ki smo jo pripravili ob zaključku šolskega leta, je imela naslov Malo po starem, malo po novem. Delavnico so vodile Marija Podvez, Nevenka Verbič in Irena Cigale. Številni otroci so se menjavali na posameznih točkah ustvarjanja.

Hitro so minile tri ure skupnega druženja z otroki, njihovimi starši oziroma babicami.

Kresnikov Rakugo

23. 6. 2019

Člani literarne sekcije KUDa JaReM smo pripravili prireditev v barvah Japonske. Predstavili smo se z igrano pripovedko Živalski vrt, ki izvira iz tradicije rakugo igranja – monoigre, kjer en sam nastopajoči pripoveduje zgodbo in igra vse like. Osamljeni pripovedovalec (rakugoka) sedi na odru in samo s pahljačo in robcem pripoveduje, brez da bi vstal s svojega sedeža, dolgo in zapleteno komično zgodbo. Matej Cigale je po najboljših močeh sledil pravilom igranja.

Rakugo je bil pospremljen s haikui (trivrstična pesniška oblika japonskega izvora) izpod peresa Jurija Marussiga. Haiku velja danes za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Večer smo popestrili s poezijo Andrejke Jereb in kratkim zapisom o spominih na pretekle prireditve in spremembe, ki se dogajajo med nami, katere je sestavila Irena Cigale.

Iz Aljaževe domačije je zopet zadišalo po kulturni dediščini, pa tudi po palačinkah

6. 5. 2019

Občudovanja in vse pohvale so vredni kontakti in medsebojni odnosi, ki so se tekom let ustvarili med Osnovno šolo Jakoba Aljaža in kulturno umetniškim društvom JaReM. Oboji ste veliko storili za promocijo tega našega velikega prebuditelja, gornika, glasbenika, duhovnika Jakoba Aljaža. Promocija njega, prikaz njegovega življenja in dobe v kateri je živel je skupni cilj obeh, tako društva kot šole. Druži pa vas tudi tisto neprecenljivo hotenje, da vse te vrline in kulturno dediščino naših prednikov prenašate na mlade.

S temi besedami, je v ponedeljek 6. maja 2019 nagovoril na odprtju razstave Kmečka skrinja, naša kulturna dediščina podžupan Občine Medvode Ivo Rep obiskovalce, ki so do zadnjega kotička napolnili galerijo v Aljaževi domačiji. In res, ti so imeli kaj videti in slišati in na koncu tudi zaužiti.

Razstava risb kmečkih skrinj, ki so jih učenci OŠ Jakoba Aljaža slikali po predlogah, ali pa po spominu, seveda pod budnim očesom učiteljic, oziroma mentoric, je plod uspešnega sodelovanja med kranjsko osnovno šolo in KUD JaReM. Sodelovanje, ki temelji predvsem na osnovi prijateljskih kontaktov med člani društva in učitelji se odvija na likovnem glasbenem in gledališkem področju rodi vsako leto predstavitev ene od različnih dejavnosti učencev v Aljaževi domačiji. Naj omenimo, da so se v lanskem letu predstavili z razstavo o panjskih končnicah, še leto poprej z razstavo slik in risb, nastalih na osnovi ogleda notranje ureditve Aljaževe domačije in lutkovne predstave v izvedbi lutkovne sekcije KUD JaReM.

Seveda pa so bili šolarji najbolj veseli pohvale za svoje likovne izdelke , ki jih je v sklepni besedi izrekel naš priznani etnolog, profesor dr. Janez Bogataj. Poudaril je, da risbe izražajo več ali manj vse značilnosti skrinj, predvsem iz dobe 19. stoletja, druge pa, kar je tudi pohvalno pa so odraz njihove lastne predstave. Seveda pa je dr. Bogataj tudi sam, v žlahtni in strokovni besedi spregovoril o tem, za nas in tudi druge narode tekom stoletij pomembnem pomniku kulturne dediščine.

Ob sklepu pa je pripravil za vse še majhno presenečenje, predvsem v veliko veselje učencev. Pozval jih je na tekmovanje v peki palačink, s ciljem, da ustvarijo po svoji zamisli »medvoško palačinko« in, da se jih kar se da veliko najedo. Seveda pa je tudi o tej, predvsem za otroke nadvse želeni jedi spregovoril o njeni zgodovini. Tako smo med drugim izvedeli, da smo palačinke Slovenci prevzeli od Madžarov, pa še ta ni čisto njihova, saj so že Rimljani pekli neke vrste kruh, podoben palačinkam.

Pa je v Aljaževi domačiji zadišalo po palačinkah. Speklo se jih je kar okroglih 140. In zmagovalec? Dr. Janez Bogataj je ocenil, da so ob danih pogojih zmagovalci vsi tekmovalci, kar je pri njih, pa tudi odraslih vzbudilo veliko veselje, ki so ga otrokom izrazili z bučnim aplavzom.

V hiši Aljaževe domačije je po nedokončani prenovi zavel duh Aljaževe velike noči

13. 4. 2019

Na medgeneracijsko ustvarjalno delavnico KUDa JaReM, sekcije za oživljanje starih šeg in navad so prišli poleg domačinov iz Pirnič, tudi otroci in odrasli iz Ljubljane , Logatca, Vižmarij in Medvod. Hiša je bila dobesedno pretesna, saj je bilo v njej več kot 30 udeležencev, ki so pod vodstvom predsednice sekcije, Marije Podvez, ustvarjali velikonočne dekoracije. Barvali, lepili in obešali so pirhe, izdelovali polstene košarice in oblikovali veliko število velikonočnih ikeban. Dve ikebani bosta v teh prazničnih dneh krasili Aljaževo domačijo, ena pred vhodom, druga pa na mizi v kotu hiše. Vsak udeleženec pa si je kot nagrado in za spomin odnesel domov nekaj lastnoročno pobarvanih pirhov.

IZ OČI V OČI slike, pesmi in glasba v Kračevi domačiji

5. 4. 2019

Petkov večer je bil spet eden izmed tistih prijetnih in s toplino obdanih večerov pri Čičevih v Dolskem, kjer se že tri desetletja dogajajo odprtja razstav, literarni večeri, večeri glasbe in petja. Gospodar Kračeve domačije, Tone Čič, ima za kulturo vedno odprta vrata ali kot on velikokrat omeni: »Ko se zgodi kulturni večer na moji domačiji, mi zapojeta srce in duša.«

Kot pesnik tudi sam gostujem pri njemu že več kot dvajset let, sodelujem pri literarnih dogodkih ali pa sem kot Tone reče: »Dežurni krivec, da se zberemo literati, slikarji, pevci in glasbeniki na vsakomesečnih dogodkih.«

Tokrat smo si pogledali »iz oči v oči« s slikarjem in predsednikom KUD JaReM Romanom Verasom. Njegova slikarska dela so dobesedno zasijala ob klavirskih skladbah, ki jih je med pogovorom in recitalom izvajal Uroš Lajevec. Pesnika Janko Rošelj in Jurij Marussig pa sva šopek slikarskih del ovila z najinimi verzi ter besedami o delih slikarja Romana Verasa.

Svet konkretnega je za Romana Verasa nagovarjajoč, a pota interpretacije ga vodijo v prostranstva predmetne nedoločljivosti. Pot k odkrivanju in spoznavanju nikoli spoznavnega in nedoumljivega mu kaže svetloba. Z njegovimi toplimi, žarečimi, karakterno močnimi barvami potuje avtor po prostranstvih in v globine, h kraterjem svetlobe. Na videz sproščene podobe imajo premišljeno in na široko odprto kompozicijsko zasnovo, spremenjeno v dinamičen prostor s prekipevajočo energijo barv in z neštetimi fragmenti, ki v svoji oblikovni nedoločljivosti ostajajo enigmatični in so dokaz slikarjevega popolonega vživetja v motiv in njegovo slikarsko vizijo.

S temi uvodnimi besedami je pesnik Jurij Marussig predstavil razstavljena dela društvenega kolega, slikarja in predsednika KUD JaReM Romana Verasa na kulturnem dogodku v Kračevi domačiji na Dolskem pri Ljubljani. Avtor, ki se je predstavil z desetimi velikimi deli, predvsem iz zadnjega obdobja, je svojo razstavo poimenoval IZ OČI V OČI, ter obiskovalce spodbudil k razmišljanju, da so se jim ob gledanju razstavljenih slik porajali različni občutki in različni pogledi. Gledalec je postal dobesedno, sicer nehote sestavni del slike, saj so upodobljeni liki opazovali njega tako kot oni njih.

Ustvarjamo za mamice

2. 3. 2019

Tokratna ustvarjalna delavnica sekcije za oživljanje in starih šeg in navad KUDa jaReM, je bila v medvoški okrepčevalnici Stan. Potekala je malce drugače kot po navadi. Sicer se ni dosti razlikovala po prisotnosti udeležencev, tudi ne po pestrosti programa, ampak je potekala v duhu bližajočega pusta. Večina udeležencev, predvsem otrok - tudi tokrat jih je bilo veliko, in to od drugega pa do devetdesetega leta, so bili oblečeni v pustne maškare. Lastnik okrepčevalnice e vsem poleg običajnih napitkov postregel tudi s slastnimi krofi.

Udeleženci so lahko ustvarjali v eni, dveh, ali pa treh tematskih skupinah, ki so jih vodile Marija Podvez, Nevenka Verbič in Irena Cigale. V prvi je bila nosilna tema izdelovanje, oziroma šivanje srčkov iz blaga, v drugi so lepili narezane barvne koščke blaga na predhodno naslikano risbo, v tretji skupini pa so prevladovali izdelki za okras in dekoracijo. Ob zaključku delavnice so vsi udeleženci pripravili priložnostno razstavo in nato svoje izdelke za spomin odnesli domov.

Aljaževa rojstna hiša je spet zaživela

25. 1. 2019

25. januarja, na mrzel zimski dan, je rojstna hiša Jakoba Aljaža v Zavrhu odprla svoja vrata. Že od daleč si lahko opazil svetlobo, ki je sijala iz oken. Notranjost je predsednik društva Roman Veras prijetno ogrel. Še vedno je bilo slutiti ostanke okrasitve v prazničnih dneh. Jaslice iz vsega sveta so bile umaknjene v ozadje, a smo si jih obiskovalci lahko ogledali in jih občudovali. Najrazličnejši naravni materiali so v nas prebujali domišljijo. Fantastične jaslice iz Kenije iz bananinih olupkov, na primer. Kaj pa iz ličkanja, bil bi verjetno odličen material, idrijske čipke prav tako. Veliko idej, veliko dela, pa vendar lepo in enkratno. Kako bi ob vsem žarele oči Jakoba Aljaža!

Zakaj smo se zbrali? Bila je kulturna prireditev z naslovom ČAS PELJE MIMO. Predstavili smo se člani literarne sekcije KUDa JaReM. Vsak izmed nas je poslal globoko sporočilo. Vodil je predsednik sekcije Matej Cigale.

Irena Cigale
Poskusimo odkriti svoj drugi Jaz. Ta je pravi. Ne skrivajmo se za masko.

Jurij Marussig
Haikuji so moj trenutni navdih. Pišem različne pesniške oblike. Povečini so namenjene ljudem, ki se me posebno dotaknejo. Svojo zadnjo pesniško zbirko sem posvetil Mami.

Andrejka Jereb
Vsako življenjsko obdobje je dragoceno. Vsako prinaša v dobesednem in prenesenem pomenu dragocenosti.

Matej Cigale
Skrivnost vesolja je, da ni skrivnosti.

Alenka Mihorič
Moj pesniški opus obsega pesmi od zgodnje mladosti do danes. Težko bi določila najplodnejšega. Zato podajam sprehod po različnih obdobjih.

Podarjamo si pozitivne misli in energije, kar nam daje moč in zagotovilo, da bo jutrišnji dan lep.

Obisk pevcev glasbene matice

28. 12. 2018

Konec decembra so Aljaževo domačijo obiskali pevci Glasbene matice Ljubljana s svojim zborovodjem Tomažem Tozonom, ki je od kulturnega praznika leta 2014 častni član KUDa JaReM. Častno članstvo smo mu podelili za njegov prispevek k ohranjanju in negovanju glasbene zapuščine Jakoba Aljaža.

Pevci so si v Aljaževi galeriji ogledali dokumentarni film Jakob Aljaž – fragmenti, v nekaterem so Aljaževe pesmi poustvarili tudi sami. Razvil se je prijeten razgovor, ogledali so si še razstavo jaslic iz različnih koncev sveta, za zaključek pa so v jasni decembrski noči, pod Aljaževo trto zapeli še znano Gruberjevo pesem Sveta noč, blažena noč v Aljaževem prevodu.

Jaslice z vsega sveta v Aljaževi domačiji

11. 12. 2018

Znan radijski in televizijski režiser Gregor Tozon se je po upokojitvi umaknil iz Ljubljane v majhno kraško vasico Kazlje blizu Štanjela, kjer že več kot trideset let svojo zasebno zbirko jaslic dopolnjuje. V kamniti hiški tik ob cesti in le nekaj korakov od cerkve sv. Lovrenca si je uredil muzej jaslic, kjer so postavljene najlepše in ga spominjajo na njegovo otroštvo.

Te dni iz svoje zbirke preko 200 jaslic razstavlja v Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro. V Aljaževi galeriji imamo razstavo fotografij iz njegovega muzeja jaslic, na podestu pa predstavljamo jaslice iz Amerike, Afrike in seveda jaslice naših sosed Avstrije, Madžarske, Nemčije. Razstavljene imamo tudi papirnate jaslice iz Avstrije in Nemčije, ter seveda originalne jaslice slovenske slikarke in ilustratorke iz začetka 20. stoletja Bare Remec. Razstavljene imamo tudi jaslice kiparja Franceta Goršeta. Ne smemo pa pozabiti na jaslice v žgani glini akademske kiparke Lize Hribar in Jiřija Kočice.

Jaslice v Aljaževi domačiji bodo na ogled do svečnice 2. februarja, po dogovoru na 051 212 235 in 031 626 855.

Literarni večer s profesorico dr. Aksinjo Kermauner

11. 12. 2018

Člani literarne sekcije KUD JaReM smo pripravili literarni večer s profesorico dr. Aksinjo Kermauner, pisateljico, tiflopedagoginjo ter predsednico Društva slovenskih pisateljev in Rudijem Stoparjem, pesnikom, kiparjem in slikarjem iz Sevnice. Gosta je predstavil član literarne sekcije pesnik Jurij Marussig. Skozi sproščen dialog smo spoznali izjemno bogato literarno in tudi profesionalno pot Aksinje Kermauner, ki uspešno povezuje svoje literarno ustvarjanje s slepoto in slabovidnostjo ljudi. Jurij Marussig je predstavil njeno zelo uspešno pravljico, prilagojeno slepim, slabovidnim, gluhim in naglušnim z naslovom Žiga špaget gre v širni svet, sama pa je prebrala nekaj svojih pesmi iz začetkov njenega pesniškega ustvarjanja. Predstavila je tehniko lahkega branja za osebe z duševnimi motnjami ter nekaj del za slepe in slabovidne.

Kipar, grafik in pesnik Rudi Stopar je svojo prvo skulpturo iz pločevine naredil leta 1958, ko se je po srednji strojni šoli tudi zaposlil, prvo samostojno razstavo pa je imel leta 1969 v Sevnici.

V skoraj polstoletnem ustvarjanju je z oblikovanjem železne ali bakrene pločevine naredil več kot 800 skulptur. Je avtor številnih javnih spomenikov oziroma kiparskih obeležij, tiska grafike, izdeluje vitraže ter slika. Njegova dela se nahajajo v javnih galerijah in muzejih ter v zasebnih zbirkah po Sloveniji in v svetu. Svoj dosedanji pesniški ciklus je naslovil s skupnim imenom Te moje pesmi, v njem pa je Čas pelje mimo že peta samostojna pesniška zbirka. V devetdesetih letih 20. stoletja je začel odkrivati izrazne možnosti haikuja, katerih je doslej napisal več tisoč in jih zbral v zbirkah, ter jih v haigah dopolnil tudi z risbami. Za haikuje, ki so objavljeni v mnogih jezikih, je doslej prejel več mednarodnih priznanj in nagrad. Za obsežno ustvarjalno, kulturno, mentorsko ter organizacijsko delo je prejel številne nagrade in priznanja doma in na tujem. Oba gosta pa sta predstavila Jurija Marussiga kot pesnika.

Po zaključku literarnega večera sta gosta odprla razstavo jaslic z vsega sveta, iz osebne zbirke Gregorja Tozona.

Nagrajenci Ex tempora v Jedru

19. 11. 2018

V prostorih kluba Jedro je bilo odprtje razstave likovnih del letošnjih nagrajencev Ex tempora Hraše in Aljaževina 2018 in del, ki so prejela posebna priznanja na Ex temporu Slovenski kozolec – ponos v zatonu.

Likovno razstavo so obogatile še fotografije članov filmsko foto sekcije, kjer so najmlajši ustvarjalci, na prostoru okoli cerkve sv. Jakoba v Hrašah, slikali v družbi starejših že uveljavljenih slikarjev.

Razstavljena dela bodo na ogled do sredine decembra, nakar pa bodo dela prenešena v prostore Občine Medvode.

Tri zlate in ena srebrna plaketa

15. 11. 2018

V četrtkovem večeru je bilo na sevniškem gradu odprtje razstave del, ki so nastala od 9. junija dalje na XVIII. mednarodnem likovnem shodu Grad 2018, ki se ga je udeležilo 40 ustvarjalk in ustvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Likovni ustvarjalci (slikarji, kiparji, fotografi …) Organizator shoda je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Sevnica in Zveza kulturnih društev Sevnica.

Slovesnost odprtja je bila v Albert Felicijanovi dvorani kjer so nas moški pevci skupine Encijan popeljali v zanimiv kulturni dogodek. Sledil je premierno predvajan kratek dokumentarni film o poteku likovnega ustvarjanja na sevniškem gradu v mesecu juniju, ki sta ga posnela oče in sin, Janez in Gregor Meglič. Sledile so pozdravne besede in misli sevniškega podžupana Janeza Kukca in predsednika Zveze kulturnih društev Sevnica Jožeta Novaka.

Na otvoritveni slovesnosti sta vodja sevniške izpostave JSKD Katja Pibernik in mentor likovnega shoda Rudi Stopar podelili tudi bronaste, srebrne in zlate plakete ter priznanja.

Medvoški kulturniki so prejeli 3 zlate plakete in 1 srebrno, vse plakete so prejeli člani KUD JaReM. Zlate plakete so prejeli posebna gosta shoda Grad 2018 Janez in Gregor Meglič za svoj film in prvak shoda, slikar Roman Veras, srebrno plaketo pa je prejel naš član Tomi Albreht iz Hotavelj.

Dela Romana Verasa bodo prihodnje leto v novembru krasila Staro galerijo, kajti vsakoletnemu prvaku organizator omogoči samostojno likovno razstavo.

Sneguljčica in 7 palčkov

8. 11. 2018

Premiera in repriza lutkovne igrice, namenjeni tako otrokom, kot odraslim. sta bili sprejeti z velikim odobravanjem in simpatijami. To je bila lutkovna igrica Sneguljčica in sedem palčkov, uprizorjena v Aljaževi domačiji v izvedbi lutkovne sekcije KUD JaReM. Po znani pravljici bratov Grimm jo je priredil Roman Veras, v igrici pa so poleg avtorja nastopali še šolarki Tia Terzič Knific in Sara Bukovšek, ter Marjeta Belaj, Tatjana Brezak in Marko Porenta, velik doprinos pa je dodala še kostumografinja Sonja Porenta.

V prenapolnjeni dvorani, so lahko mladi obiskovalci doživljali vse tiste prave klasične občutke in prvine lutkovne igrice. Mladim gledalcem ustvariti prav ta občutek je bilo poleg sporočilne vrednosti igrice o Sneguljčici in sedmih palčkih, je bilo tudi tokrat vodilo avtorja Verasa. Ta se odraža v klasičnem lutkovnem, zaprtem odru, ne le paravanu, v striktni uporabi ročnih lutk, ki niso na lesenih ali drugačnih držalih, temveč oživijo na prstih lutkarja, razen v izjemnih primerih, veliko vlogo imajo realistično, vendar s pridihom pravljičnosti izdelane kulise, ki so polno zaživele ob svetlobnih efektih in seveda same ročne lutke, katere so v glavnem izdelali člani lutkovne sekcije našega društva. Za vse našteto in zelo dobro odigrano predstavo so bili njeni izvajalci nagrajeni z glasnim, dolgotrajnim aplavzom.

KUD JaReM zasedel Polhograjsko graščino

28. 10. 2018

Prostori Polhograjske graščine pretesen za vse obiskovalce 196. Mozartovih družinskih dnevov.

V pritličju graščine je bilo odprtje likovne in razstave izdelkov domače in umetnostne obrti. Obiskovalci so z velikim zanimanjem prisluhnili uvodni obrazložitvi predsednika KUD JaReM, ki je poudaril, da so vsi razstavljeni eksponati delo članic in članov društva. Obiskovalci se niso mogli načuditi tako zanimivi postavitvi kot izdelkom, ki so izražali del življenja, navad in ustvarjanja naših prednikov iz podeželja. Prav prikaz slednjega pa je bil tudi moto razstave, ki so jo avtorji temu primerno in tudi zavestno naslovili: “Stara sem, ampak z dušo”.

V razstavljena dela so člani društva Irena Cigale, Marija Podvez, Sonja Porenta, Klavdija Špenko, Tomi Albreht, Tone Gaber, Boris Kubelj, Luka Miklavžič in Roman Veras, vtkali in vnesli svoje srce in vso svojo dušo, zato ni nič čudnega, da so prejeli številna priznanja in pohvale vseh obiskovalcev.

Zvonovi, zvonjenje, pritrkavanje

9. 10. 2018

V idiličnem gradu Kromberk pri Novi Gorici se je zvok zvonov smleške fare ta večer razlegal po prostorih gradu, kjer smo predstavili obiskovalcem rednih torkovih muzejskih večerov dokumentarni film Pentaptih, pa se sliš … in knjigo v soavtorstvu dr. Mojce Kovačič, Slovar zvonjenja in pritrkavanja. Večer je povezovala in vodila kustodinja etnologinja, dokumentalistka za avdiovizualno dokumentacijo Darja Skrt.

Za zapis tega dogodka smo vzeli nekaj misli naše članice literarne sekcije Irene Cigale.

Dan, ko začutiš, da živiš

Kot bi mignil, je prišel čas za odhod v Kromberk. Ciljna točka tega dne. Že večkrat sem želela videti dokumentarni film PENTAPTIH pa se sliš … Scenarij in režija je delo podpredsednika našega KUD-a Janeza Megliča. Vedno mi je kaj preprečilo. Odsotnost od doma, težak dostop do dvorane, ker sem invalidka. Tokrat je bilo vse na popolnem nivoju.

Privlačijo me zvonovi. Razlikujem dobro od poprečnega zvonjenja. Film me ni v ničemer razočaral. Že uvodni del, Janezovo ponavljanje besedne zveze pa se sliš ob posnetkih pokrajine in mest posameznih cerkva s pravimi, tradicionalnimi zvonovi, ki so jih na žalost v kriznih časih pretopili in jih je malo, je bilo močno učinkovit. Predstavljeni so bili zvonovi z umetniškimi podobami, odprlo nam je oči, zakaj so prav tako oblikovani. Kje posamezni toni, zakaj je procent določenih kovin predpisan in tako naprej. Zvonarji pritrkovalci morajo obvladati veliko glasbene teorije. Potrebnih je ogromno vaj, da se uskladijo, kadar je zvonov več. Intuicija in posluh sta delček, na vsak način prideta bolj do izraza, kadar je zvonar en sam.

Da je za snemanje takega dokumentarnega filma potrebno znanje in raziskovanje, mi je bilo jasno. Ob ogledu filma mnogo bolj. V ozadju je bila glasba, ki je dodatno božala mojo dušo. Glasba moje narave.

Film so lahko ustvarili Veliki ljudje. Kako dobro jih je poznati! Bogata zapuščina za prihodnje rodove je. Za vse nas doživetje, ki ga ne smemo zamuditi.

Hvala ustvarjalcem. Njihovo delo ni nagrajeno z denarnim bogastvom. Občutek, da so obogatili našo notranjost, je vrednejši.«

Pentaptih pa se sliš … pod zvezdami

4. 8. 2018

Vreme je bilo naklonjeno organizatorjem zanimivega filmskega večera pod zvezdami, na čudovitem vaškem trgu sv. Urha v Smledniku. Ambient pod cerkvijo je idealen prostor za večerni filmski trenutek v toplih poletnih večerih. Ko so zvezde zažarele z vsem svojim sijajem pod okriljem lune, so se prižgali snopi filmskega projektorja. Na filmskem platnu so se prikazali dokumentarni posnetki filma Pentaptih pa se sliš …, smleške pokrajine, Save in Sorškega polja, kamera je zaplavala nad smledniškim gradom, preko cerkve sv. Urha. Zanimivo projekcijo filma pod zvezdami so si je ogledali gledalci, ki so prisluhnili pripovedi smleških pritrkovalcev, zgodbo o njih, katera gre iz roda v rod. S projekcijo filma je želel režiser filma Janez Meglič prikazati, da pritrkavanje ni hrup, temveč glasba. V filmu je sodelovala tudi dr. Mojca Kovačič, znanstvena sodelavka ZRC SAZU Slovenija. Gledalci so z zanimanjem poslušali pripoved pritrkovalcev in si ogledali njihov »delovni« prostor v zvoniku. Videli so pet cerkva v župniji Smlednik, cerkev sv. Urha v Smledniku, sv. Janeza Krstnika v Zbiljah, sv. Valburge v Valburgi, sv. Jakoba v Hrašah in sv. Mihaela v Mošah.

Po koncu filmske projekcije se je oglasila Urhova viža iz zvonika sv. Urha, ki so jo izvajali mlajši smleški pritrkovalci, Marko Kumar, Blaž Kumar, Gregor Rozman in Peter Kapun. Zvoki zvonov so napolnili vaški prostor in poleteli v vesolje do večernih zvezd.

Filmski večer je bil v organizaciji KUD JaReM, KS Smlednik in KUD Smlednik ob 900 letnici omembe Smlednika in bližnjih krajev.

Nagradni likovni Ex tempore Aljaževina 2018

2. 7. 2018

V začetku junija je bilo žigosanje platen za likovni Ex tempore Slovenski kozolec – ponos v zatonu, nato pa so do konca meseca slikarji ustvarjali. 2. julija je bilo ob praznovanju občinskega praznika, obletnice rojstva Jakoba Aljaža, medvoškega patrona, odprtje razstave.

Natečaja se je udeležilo 32 slikarjev iz Slovenije, ki so na svojih slikah upodobili različne poglede na kozolce, slovenske harfe, kot je dejal znani francoski filmski igralec Gerard Philipe, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja obiskal Slovenijo.

Strokovna komisija je bila ista kot v Hrašah in je podelila štiri priznanja in nagrade.

Priznanja je za izvirnost prejel Roman Veras za sliko Simfonija preteklosti, za sporočilnost svojega diptiha je prejela priznanje Anamarija Samec, za sliko Kopačev kozolec na Ladji v oljni tehniki je prizanje za barvno zlitje prejel Mirko Mihovec, za dokumentarne poteze v tušu pa je za svojo sliko Čimerno – toplar prejel Jože Sušnik. Prvo nagrado je prejela Petra Juvan, drugo Renata Grmovšek za sliko Kozolci in tretjo Rajko Bogataj za sliko Starec med bohinjskimi toplarji.

Izbor slik bo predstavljen 19. novembra v klubu Jedro nato pa se decembra preseli v prostore Občine Medvode.

Nagradni likovni Ex tempore Hraše 2018

30. 6. 2018

Enodnevni nagradni Ex tempore Hraše je bil namenjen omembi 900 letnice Smlednika, Hraš in Pirnič. Pri delu sta svoje moči združila TD Hraše in KUD JaReM, ki sta k sodelovanju povabila ljubiteljske slikarje, učence Osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika s svojim mentorjem Milanom Šorlijem, ter otroke z mentorico Andrejo Eržen.

V komisiji za podelitev nagrad so bili predsednik OKZ Medvode Janez Meglič, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in umetnostni zgodovinar in etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je poudaril, da so kapelice ne le elementi krajine, ki govorijo o življenju v kraju, prikazujejo pokrajino, ljudsko stavbarstvo, ampak so tudi smerokazi.

Nagrajenci so prejeli kot nagrado bon za nakup likovnih pripomočkov v trgovini ART. Prvo nagrado je prejel Tone Gaber za sliko znamenja, ki se nahaja v gozdu med Jeprco in Podrečo, drugo nagrado je prejela Nevenka Verbič za sliko znamenja na Šmarni gori in tretjo nagrado Rajko Bogataj iz Ljubljane.

Od Jakoba do Jakoba

7. 7. 2018

V soboto, 7. julija je Javni zavod Sotočje organiziral zanimiv pohod od sv. Jakoba v Hrašah, sv. Jakoba na Katarini in sv. Jakoba na Petelincu. Vse tri skupine so nadaljevale pot do Aljaževe domačije v Zavrhu pod Šmarno goro. Letošnji pohod je bil že drugič v okviru občinskih praznovanj.

Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali Aljaževo domačijo, člani KUD JaReM so razkazali Hišo, v kateri so nekateri originali iz tistega časa, Kaščo v kateri je predstavljena gorenjska narodna noša iz časa Jakoba Aljaža, kot zanimivost lahko omenimo razstavljeno pečo iz leta 1890. Seveda spominsko sobo Jakoba Aljaža v kateri je nekaj osebnih predmetov Jakoba Aljaža. Omenimo naj tudi razstavo v Aljaževi galeriji letošnjega 2. nagradnega Ex tempora Aljaževina 2018 z naslovom Slovenski kozolec – ponos v zatonu.

Med obiskovalci je bil tudi naš častni član France Urbanija, dolgoletni župnik na Dovjem. Z zanimanjem si je ogledal Aljaževo domačijo. Predsednik našega društva Roman Veras je z veseljem popeljal po razstavi tudi našega župana Nejca Smoleta.

Po sklepu upravnega odbora s prvim avgustom člani našega društva zapuščajo Aljaževo domačijo, saj bo občina notranjost hiše adaptirala. To pomeni, da do nadaljnjega ne bo nobenih “jarmovskih” prireditev.

Člani društva so pometli po hiši, za nami je pet let ustvarjanja, širjenja duha in dela našega zavednega Slovenca, planinca, glasbenika in patrona občine Medvode Jakoba Aljaža.

Per aspera ad astra “skozi stiske do zvezd”.

Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle

26. 6. 2018

Letošnja medgeneracijska ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle, ki je potekala v priljubljeni medvoški okrepčevalnici Stan v torek, 26. junija dopoldne je dosegla svoj namen.

Delavnico, ki so jo vodili člani sekcije za oživljanje starih šeg in navad KUD JaReM Marija Podvez, Nevenka Verbič, Irena Cigale in Roman Veras je obiskalo ne le veliko otrok, ampak tudi veliko starejših občanov. Mladi in starejši udeleženci, ki so prišli iz različnih medvoških krajev so izdelovali igrače, naprstne lutke, pa glavice palčkov za lutkovno igrico Sneguljčica. Mali otroški prstki so spretno oblikovali tudi dekoracijo, poimenovano lovilci sanj, ter marljivo slikali portrete s prsti. Zanimivo je bilo tudi oblikovanje in poslikava različnih živalic. Starejše udeleženke so se najbolj posvetile izdelovanju ježkov in punčk iz blaga, mlajši pikapolonicam, nekateri pa izdelovanju slik, narejenih iz papirnatih prtičkov.

Da pa so udeleženci zdržali v polnem ustvarjalnem ritmu, je poskrbel prijazni lastnik okrepčevalnice z osvežilno pijačo in toplim prigrizkom. Na koncu so udeleženci izrazili željo, da bi se podobne delavnice še večkrat organizirale, kar je seveda lepo priznanje organizatorju.

Sen kresne noči pod Aljaževo trto

24. 6. 2018

Že tradicionalno Jarmovci pripravimo v času kresovanja oziroma poletnega solsticija prireditev s katero obujamo spomine in navade ob tem času. Vsak literarni večer popestrimo z branje poezije in proze naših članov. Letos so to bili Andrejka Jereb, Alenka Mihorič, Irena Cigale, Matej Cigale in Jurij Marussig, ki je večer popestril s svojimi haikuji, katere piše v zadnjem času. Pri pripravi besedila o kresovanju je sodelovala članica literarne sekcije in profesorica zgodovine Vlasta Milač. V programu sta svoj delež prispevala tudi vsestranska člana Roman Veras v vlogi svečenika in Janez Meglič, ki je interpretiral namesto obolele Andrejke Jereb njene pesmi in je prispeval tudi izbor glasbe.

Janko in Metka v otroških podobah

13. 6. 2018

Spomladi so si otroci iz Vrtca Medvode – enota Pirniče ogledali lutkovno igrico Janko in Metka, katero so z navdušenjem sprejeli. Polni vtisov iz pravljice so v vrtcu s svojimi vzgojiteljicami poustvarili svoj domišljijski pravljični svet. Tudi učenci iz OŠ Medvode so poustvarili risbice, kjer so upodobili najljubše like iz Grimmove pravljice.

Za konec šolskega leta smo pripravili razstavo otroških podob iz igrice Janko in Metka v Aljaževi galeriji, na podestu pa smo obiskovalcem predstavili čarobni lutkovni svet s pravljičnimi liki, lutkami in vso scenografijo. Tako so si lahko obiskovalci prireditve od blizu ogledali detajle iz lutkovne predstave. V kulturnem programu, katerega smo izvedli v avditoriju pod Aljaževo trto, pa sta nastopila harmonikar in violinistka, učenca OŠ Medvode.

Mednarodni Sevniški likovni shod

9. 6. 2018

Na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice stoji grad Sevnica, kjer je že nekoč v prvi polovici 12. stoletja stal grad, ki se je v času hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 izognil uničenju.

V toplem junijskem dnevu so grajsko dvorišče in okolico gradu zasedli številni mednarodni slikarji. Izpod njihovih čopičev, lopatic, kred, svinčnikov ali objektivov je nastajala vrsta edinstvenih del, ki bodo javnosti predstavljena 15. novembra ob odprtju razstave. Tema letošnjega XVIII. shoda je bila Kulturna dediščina – Evropsko leto kulturne dediščine, Skodelica kave – 100 letnici smrti I.C. Umetniki so bili pri svojem delu svobodni, polni svojih zamisli, idej in pogledov.

Mentor tudi letošnjega likovnega shoda je bil Rudi Stopar, ki je na likovni sceni že šesdeset let, je kipar, slikar in grafik. Njegov opus šteje čez tisoč kiparskih del, ki so širom sveta in seveda s svojimi deli je prisoten tudi v Sloveniji. Stopar je tudi uspešen pesnik z opusom trinajstih knjižnih del. Piše tudi haiku, za katere je prejel številne nagrade. Pet jih je prejel na Japonskem – domovini te zvrsti poezije.

Iz KUDa JaReM je Rudi Stopar k sodelovanju povabil likovnika Tomija Albretha in Romana Verasa, ter člane filmsko foto sekcije, ki so dogajanje na sevniškem gradu vestno zabeležili na svojem mediju. Ob odprtju razstave 15. novembra pa bodo to predstavili širšemu občinstvu.

Preplet filma, proze, poezije in slikarstva

28. 5. 2018

Obisk so nam že čez teden dni vrnili ustvarjalci z Ljubljanskega barja. Naše goste so po uvodnem pozdravu presenetili gostitelji, saj so jim tudi oni pripravili za pokušino odlomek iz kratkega filma Odtisi v barju režiserja Borisa Višnovca iz leta 1989. V filmu so prikazani kadri poplavljenih polj, vožnje z deblakom, vrnili smo se v čas Ostrorogega jelena in njegove Rože, na piknik meščanov ob bregovih Ljubljanice, prikazano je zabijanje pilotov, do zadnjega kadra prikaza rezanja šote in njeno sušenje v Bevkah.

Sledil je literarni del v katerem je moderator Tomaž Simetinger, tudi sam pesnik, vodil pogovor z Jožico Šubic Kek, Zdenko Vinšek in Alenko Jeraj. Vsak se je predstavil z nekaterimi svojimi deli. V pogovoru pa smo spoznali delček njihovih osebnih pogledov in spominov na ustvarjanje.

V likovnem delu je predsednica likovne sekcije Zdenka Vinšek predstavila dela svojih kolegov Irene Brovet Zupančič, Marine Franinovič, Ivanke Demšar, Irene Gašparšič, Julijane Peršič, Marine Rous Gojak, Jožice Serafin, Milana Šubica, Zdenke Vinšek, Zmaga Wrboleta in Minke Žagar. Naslovi slik so največkrat Barje pozimi, Barje poleti, Jesen na barju, Poplave, Podpeško jezero, Pogled na Krim, Štorklje, samo na eni sliki je prikazan človek, to je ribič …

Izmenjava z literati

21. 5. 2018

V ponedeljek, 21. 5. smo se likovniki in literati iz KUDa JaReM, s svojimi deli predstavili na 91. Govekarjevem večeru v dvorani Centra Ig. Literati Alenka Mihorič, Jurij Marussig in Matej Cigale so predstavili obiskovalcem svojo poezijo in prozo, ki se je prepletala z zvoki mladih kitaristov iz Glasbene šole Emil Adamič. Moderatorka večera je bila, literatka in predsednica Kulturnega društva Fran Govekar, Alenka Jeraj.

V knjižnici Ig pa so odprli razstavo članov naše likovne sekcije z naslovom Ohranimo jih, saj imajo dušo. Svoja dela so predstavili Tomi Albreht, Manja Čamernik, Tone Gaber, Boris Kubelj, Klavdija Špenko, Taja Špenko, Nevenka Verbič in Roman Veras. Razstavo si lahko ogledate do 18. junija 2018.

Obisk viteškega reda Jurija in Volka Engelberta Turjaškega

11. 5. 2018

Ob zaključku 1. Aljaževega tedna so nas obiskali člani Turističnega društva Suha Krajina iz Žužemberka. V Aljaževi domačiji so nas popeljali v čas renesanse tudi v tujini znani Seinsenbergensis Tumultus – viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega iz Žužemberškega gradu, ki se je predstavil s pesmijo in plesi iz 16. stoletja. V današnji čas pa so nas popeljali literati iz Žužemberka in Jurij Marussig. Nastopile so tudi ljudske pevke v pokrajinskih nošah in kantavtor Primož na svojem izumu, multiinstrumentu klinozob.

Predsednik Občinske kulturne zveze jih je povabil na 2. Aljažev teden prihodnje leto.

Otroške spominčice na Aljaževini

7. 5. 2018

je bil naslov prireditve, ki so jo pripravili učenci edine šole na Slovenskem poimenovane po Jakobu Aljažu. Kranjski učenci so že tradicionalni gostje Aljaževe domačije, saj so jo letos obiskali že četrtič. Letos so se nam predstavili učenci od 1. do 4. razreda. V likovni razstavi so upodobili predmete, nekatere detajle, ki so razstavljeni v hiši in zunanjost rojstne hiše. V kulturnem programu so nas s pesmijo in izštevankami popeljali v stare čase naše kulturne dediščine in z besedo v otroška leta Jakoba Aljaža. Obljubili so, da Aljažev teden ne sme biti brez njih, tako da se drugo leto zopet vidimo.

Prvi Aljažev teden

4. 5. 2018

Člani KUDa smo si ob ustanovitvi zadali kot glavno nalogo promovirati Jakoba Aljaža, njegovo delo predvsem na glasbenem področju in njegovo rojstno hišo. Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa 4. maja 1927 na Dovjem. Občina Medvode praznuje občinski praznik 6. 7., konec avgusta imajo v Mojstrani Aljaževe dneve, člani KUDa JaReM pa smo si za praznovanje izbrali Aljažev teden, ki je letos potekal od 4. do 11. maja.

V soboto 5. 5. smo se člani iz 11 kulturnih društev, ki so združeni v Občinsko kulturno zvezo (OKZ) Medvode, odpravili na strokovno ekskurzijo po Avstrijski Koroški, katere so se udeležili člani iz KD Jakob Aljaž, KUD JaReM, KUD Pirniče, KUD Oton Župančič Sora, KD Sejalec umetnosti in KUD Zbilje. Občinska kulturna zveza je s KUDom JaReM tudi pobudnica ustanovitve Aljaževega tedna.

Najprej smo se ustavili na Gosposvetskem polju pri vojvodskem prestolu, kjer so po posebnem običaju v slovenščini ustoličevali karantanske kneze. Nato smo obiskali stolnico Gospe Svete, najstarejšo cerkev na slovenskem ozemlju, kjer smo lahko občudovali številne umetnine iz vseh obdobij, od rimskega časa vse do 20. stoletja. Podmladek Sorških orgličarjev je v akustični cerkvi zaigral melodijo Urbana Kodra iz filma Cvetje v jeseni.

Naše spoznavanje nekdanje Karantanije smo nadaljevali z vožnjo po Vrbskem jezeru, od Celovca do turistično mondene Vrbe na drugi strani jezera. V Celovcu smo si skozi okno v Deželni hiši ogledali še Dvorano grbov, kjer se sedaj nahaja tudi knežji kamen.

Vrhunec naše strokovne ekskurzije pa je bil v Slovenskem prosvetnem društvu Borovlje Pri Cingelcu na Trati. Predsedniki društev so predstavili dejavnost svojih društev. Kulturni program so prispevali mladi orgličarji, pesnica in film na glasbo Jakoba Aljaža Cerkvica.

Predsednik OKZ Medvode Janez Meglič je uradno povabil boroveljsko društvo, da se v okviru kulturne izmenjave drugo leto predstavi na 2. Aljaževem tednu. Njihov predsednik mag. Roman Verdel, ki je ravnatelj Glasbene šole na Koroškem ter profesor slovenščine in glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu, je povabilo sprejel.

Noč knjige 2018

23. 4. 2018

Člani KUDa JaReM smo se tudi letos pridružili 23. aprila svetovnem dnevu knjige. Po vsem svetu potekajo aktivnosti v okviru Noči knjige – dogodka, ko mladi in stari v šolah, knjižnicah, kulturnih ustanovah, društvih … berejo, ustvarjajo, predvsem pa uživajo v svetu lepe besede in knjig. Zbrali smo se v Aljaževi galeriji in prisluhnili literatom Mateju Cigaletu, Andrejki Jereb, Juriju Marussigu in Emi Pregelj, ki so predstavili svoje misli o zemlji, preteklosti in prihodnosti.

V drugem delu Noči knjige pa smo se poklonili velikanu slovenske besede, Ivanu Cankarju. Letošnje leto je razglašeno za Cankarjevo leto 2018. Ogledali smo si projekcijo dveh kratkih filmov, ki govore o Ivanu Cankarju oziroma o njegovih novelah. Esej o Ivanu Cankarju, režiserja Borisa Režka iz leta 1956, prikazuje življenje in delo največjega slovenskega književnika Ivana Cankarja. Njegova književnost je hkrati odraz njegove mukotrpne življenske poti. Ekranizacija njegove novele Stotnik pa je prikazana v filmu Podobe iz sanj režiserja Vojka Duletiča iz leta 1967. Film govori o nesmiselnosti trpljenja in smrti, v katere vojne že stoletja pehajo človeštvo. Vloge so interpretirali naši znani gledališki igralci Alenka Svetel, Rudi Kosmač, Saša Miklavc in Vladimir Skrbinšek.

Poslušalci in gledalci so bili deležni raznolikega sprektra ustvarjalnosti izpod peres članov in filmskih ustvarjalcev. Še dolgo v noč so se pogovarjali o lepi slovenski besedi in literarnih delih naših ustvarjalcev.

Ali naj jočemo za kozolci?

10. 4. 2018

Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest, bogata bera dediščine nas vabi v muzeje in galerije, vse do arheoloških najdišč. Dediščina pa niso le najdbe, dolgočasni zidovi in zaprašena umetnost, temveč njen vonj veje iz tradicionalnih veščin, obrti in druge nesnovne dediščine, iz zgodb in pesmi naših dedkov in babic, iz tradicionalnih jedi in filmov, ki jih gledamo. Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti.

10. aprila smo z našim priznanim etnologom dr. Janezom Bogatajem pripravili razgovor Ali naj jočemo za kozolci? Aljaževa galerija je bila polna obiskovalcev, ki so z veseljem prisluhnili živopisni pripovedi dr. Bogataja, obogateni s številnimi posnetki slovenskega »posebneža« kozolca. Kozolec v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske omenja že Janez Vajkard Valvazor. Kmetje so kozolce nekoč uporabljali za sušenje in shranjevanje pridelkov, danes pa so namenjeni predvsem za hranjenje kmetijskih strojev in družabna srečanja, ali pa so prepuščeni propadanju in kazijo podobo idilične pokrajine.

Kozolec je lep takrat, ko je poln! je zapisal dr. Bogataj v knjigo vtisov na Aljaževi domačiji.

Da bi ohranili podobo marsikaterega kozolca, skritega pred očmi večine tistih, ki bi jih sicer utegnil zanimati, smo letošnji nagradni Ex tempore Aljaževina 2018 posvetili prav njim. Tema nagradnega Ex tempora v mesecu juniju je Slovenski kozolec, slovenski ponos.

Kulturne dediščine ne smemo prepustiti razpadu, propadu ali uničenju. Zato si tudi v letu 2018 prizadevamo najti načine, da poudarimo njen pomen in jo ohranjamo.

Zapuščeni kozolci – slovenske harfe

4. 4. 2018

Letošnje leto je Evropsko leto kulturne dediščine. Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe v kateri živimo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Kulturna dediščina nas povezuje v svoji raznolikosti.

Tudi člani KUD JaReM se tega zavedamo, saj smo v preteklem času že opremili hišo v Aljaževi domačiji z elementi snovne kulturne dediščine. Člani Foto in video kluba Mavrica iz Radomelj so se lani predstavili s fotografsko razstavo Bogastvo dediščine, letos pa z izborom svojih fotografij Zapuščeni kozolci – slovenske harfe. Kot uvod v prijeten “mavrični” večer smo si ogledali izbor nekaterih njihovih uspešnih filmov, ki so tudi spregovorili o naši dediščini. Opekarna Radomlje, Bala, Ko sodov ne b'lo … so le nekateri naslovi filmov, ki so bili prikazani v okviru kulturne izmenjave med obema društvoma.

Razstavo fotografij je odprla likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je med drugim tudi dejala: “Kozolc, pravimo, da je tisto kar nosi slovensko identiteto, kar je nekšen naš zaščitni znak. Nekaj kar si Slovenci resnično lastimo. Čeprav različne oblike kozolcev poznajo tudi drugi narodi. Vendar točno takšnega kot ga mi poimenujemo slovenski kozolc, to pa je tisto kar je zaznamovano z našo nacionalnostjo, z našo zgodovino, z našim načinom življenja. Ampak poznamo različne tipe kozolcev. In ta razstava ima dokumentarno vrednost zaradi teh dejstev. Na eni strani nas vodi po različnih pokrajinah Slovenije, kjer se srečujemo z različnimi kozolci, na drugi strani pa nam te fotografije resnično pričajo o načinu življenja in v trdni vpetosti človeka v posamezen objekt, v posamezno okolje. V tej žlahtni soodvisnosti človeka do narave, ki se danes žal zelo izgublja. In ker je ni več, se nam zdi narava, ki je tako čudovita in tako prijazna na trenutke vendarle maščuje. In zato je ta razstava ne le zapis, ki prinaša simbole slovenskega prostora, časa, načina življenja, ampak tudi razstava, ki je izrazito poučna, ki nam sporoča, da smo izgubili občutek za danosti, za življenje v posameznem prostoru. Da ta prostor, ta slovenski prostor, ki je tako raznilik. V njem nekako izpeljujemo svojo lastno globalizacijo in brišemo meje, ki so v vsakemu kotičku dajale poseben karakter, eno posebno identiteto v to našo malo slovensko deželico in jo spreminjale v butično deželo. Deželo zanimivosti, ki vabi in daje možnosti za še večji dvig turizma. Zakaj bi naši idilični deželi postavljali megalomanske tovarne, zakaj obiskovalcu ne bi ponudili čudovitih biserov, ki so nam bili podarjeni. Smo v Cankarjevem letu. In Cankar je v Kurentu zapisal, da je Slovenija deželica, raj, kamor je bog vsul prgišče lepote, ki je danes žal ne znamo videti, ampak vso to lepoto celo teptamo.”

Prešerno v Aljaževi domačiji

8. 2. 2018

8. februar je slovenski kulturni praznik, katerega je že davnega leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). To je dan nas vseh, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo in njegovo dediščino. Na predvečer tega praznika so v Kulturnem domu Medvode podelili najvišja priznanja s področja kulture zaslužnim posameznikom in skupinam za njihov prispevek k naši kulturi. Najvišje kulturno priznanje se v občini Medvode imenuje pletenica za izredne kulturne dosežke v preteklem letu in pletenica za živlejnsko delo. Za kulturne dosežke so letos prejeli pletenice Moški pevski zbor KUD Fran Seliški Finžgar iz Sore, vokalna skupina Foné Megále, gledališka skupina KUD Smlednik ter Janez in Gregor Meglič iz KUD JaReM za svoj dokumentarni film Pentaptih pa se sliš …

Na sam kulturni praznik so bila vrata Aljaževe domačije odprta skoraj ves dan, saj so se vrstili številni obiski posameznih skupin. Že zgodaj dopoldne so nas obiskali pevci Moškega pevskega zbora iz Sore na svoji kulturni poti, kjer s pesmijo obiščejo znane kraje naših mož Otona Župančiča, Frana Saleškega Finžgarja, Jakoba Aljaža, Simona Jenka, dr. Franceta Prešerna in Ignacija Borštnika. Njihova pevska pot jih vodi preko Sore, Zavrha, Podreče, Kranja do Cerkelj na Gorenjskem.

Dan se je začel prevešati v popoldne, ko smo v daljavi zaslišali močno zvonenje in ozrli prve pustne maske. Na obisk so ponovno prišli kurenti iz Markovcev z namenov, da bi odgnali zle duhove, ki še kolovratijo po Aljaževi domačiji in njeni okolici, ter priklicali pomlad. Obhodi kurentov so bili lansko leto vpisani na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji.

Zvečer je bila v Aljaževi galeriji odprta likovna razstava lanskoletnega nagrajenca likovnega Ex tempora Tomija Albrehta. Pred začetkom je Tatjana Avsec, vodja JSKD za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ljubljana okolica podelila nekaterim članom KUDa za njihovo delo značke JSKD.

22. februarja so prišli na obisk literati KD Franc Bogovič iz Dobove. Predstavili so nekaj lastne poezije in proze. Dogovorili smo se, da jim poleti vrnemo obisk v Dobovi.

V četrtek 8. marca v okviru Dneva žena je bila odprta razstava članice likovne sekcije Manje Čamernik z naslovom Odsevi. Razstavo je odprla likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.

15. marca smo v Aljaževi galeriji predvajali filmsko projekcijo Polde Bibič na filmskem traku, ob njegovi 85. letnici rojstva. V kompilaciji 12 filmov je bil prikazan njegov prvi filmski nastop v filmu Trenutki odločitve, kjer izgovori samo nekaj besed, do vloge Jožefa Petkovška v Norem malarju in na koncu njegovih zadnjih posnetih besed v dokumentarnem filmu Anton Tomaž Linhart. Na filmski projekciji sta bili prisotni tudi hčerka Katarina in vnukinja Nina.

23. marca je imela v Aljaževi galeriji Sonja Porenta, članica sekcije za oživljanje starih šeg in navad, zanimivo predavanje z naslovom Oblačilna dediščina – navdih preteklosti za delo prihodnosti. Predstavila je svoje ljubiteljsko delo, vezenino na poustvarjenih, ročno izdelanih posameznih oblačil in na pokrivalih.

Izrekanja 2018

6. 2. 2018

Nekaj dni pred kulturnim praznikom, 6. februarja 2018, je Javni sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana okolica, v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna organiziral deseto srečanje literatov iz velikolaške, iške in medvoške občine, kjer so na Izrekanjih le ti prebirali lastno prozo in poezijo. Srečanje se je pričelo s pogovorom z avtorji, pod vodstvom strokovne spremljevalke, pesnice, pisateljice in pedagoginje mag. Ana Porenta, ki je literarna dela strokovno pokomentirala in ocenila. Na letošnjih Izrekanjih sta s svojimi deli sodelovali naši članici Andrejka Jereb in Alenka Mihorič.

Sledil je literarni večer z izrekanjem poezije in proze, objavljene v jubilejnem zborniku ob 10 letnici literarnih srečanj ustvarjalcev z območja Ljubljana okolica z enakim naslovom Izrekanja, ki so jo prebirali avtorji sami. V zborniku je objavljenih 20 literarnih in 20 likovnih del. Člani KUD JaReM smo v zborniku zastopani zelo številno. Objavljeni so literarni prispevki naših članov Irene Cigale, Mateja Cigaleta, Andrejke Jereb, Janeza Megliča, Alenke Mihorič in naše najmlajše članice 16 letne Eme Vertačnik. Svojo likovno upodobitev k radijski sagi Pirniček in deklica Veneris je prispeval medvoščan mag. Peter Gaber. Iz natečaja območne likovne razstave Velika črta, pa je objavljeno delo naše članice Nevenke Verbič.

Večer sta z uglasbeno poezijo popestrila pevka Jasna Žitnik, ter na klavirju in kitari Andrej Marinčič.

Pentaptih pa se sliš … v Pastoralnem domu v Preski

27. 1. 2018

Filmska foto sekcija KUD JaReM je prikazala dokumentarni film Pentaptih pa se sliš … v lepi dvorani Valentina Omana v Pastoralnem domu v Preski.

Na začetku projekcije je dr. Franci Bečan, ki je zadolžen za program v tej dvorani, povabil predsednika KUDa Romana Verasa, da je na kratko predstavil društvo. Roman Veras je povabil režiserja filma Janeza Megliča, da spregovori nekaj besed o filmu. Iz knjige, zvonoslovca Ivana Mercine, iz leta 1930 Zvonoznanstvo je prebral nekatera pravila o ohranjanju, skrbi za zvonove in o obnašanju v zvoniku. Ivan Mercina je bil učitelj in glasbenik rojen leta 1850 v Gočah pri Vipavi. Napisal je knjigo o zvonjenju in pritrkavanju Pritrkovavec.

Na projekciji so bili prisotni skladatelj Lado Jakša in tudi vsi smleški pritrkovalci, ki so sodelovali v dokumentarnem filmu.

Na koncu filmske projekcije so se ustvarjalci filma predstavili gledalcem, ki so postavili tudi nekaj vprašanj pritrkovalcem. Zanimalo jih je predvsem to ali imajo kakšno glasbeno izobrazbo, da tako lepo ubrano in ritmično izvajajo melodije – viže. Gledalci so ustvarjalce filma nagradili z dolgim aplavzom.

Čas pelje mimo

19. 1. 2018

KUD JaReM nadaljuje s tradicijo, da v Aljaževo domačijo povabi umetnike iz drugih krajev Slovenije. Letos je literarna sekcija povabila Rudija Stoparja kiparja, grafika in pesnika iz Sevnice. In tako smo za novo leto je pripravili čudovit literarni večer z naslovom Čas pelje mimo.

To je naslov ene izmed pesniških zbirk Rudija Stoparja. Večer je povezoval Jurij Marussig, pesnik in naš član literarne sekcije. V prijetnem razgovoru sta z Rudijem odkrivala literarne poti, misli, ter prebirala lastno poezijo. Rudi je prisotnim poslušalcem odkril posebnosti in izrazne možnosti haikuja. Prebral jih je nekaj iz svojih zbirk, ki so prevedene v mnoge jezike in za katere prejel nekaj mednarodnih priznanj. Tudi Jurij Marussig je poslušalcem predstavil nekaj svojih novih pesmi.

Kot zanimivost pa naj omenimo tudi nastop našega člana literarne in lutkovne sekcije Stena Vilarja, ki je nekaj pesmi Rudija in Jurija interpretiral na svoj način in popestril literarni večer. Na literarnem večeru sta sodelovala tudi mlada kitarista Filip Peršolja in Gaja Jovan iz glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Oba mlada umetnika, ki se pripravljata na glasbeno tekmovanje so poslušalci nagradili z lepim aplavzom. Želimo jima na njuni glasbeni poti veliko uspehov in skorajšnjega snidenja na naših prireditvah v Aljaževi domačiji.

Večer smo organizirali v okviru praznovanj Cankarjevega leta 2018.

In še napovednik. V soboto, 27. januarja 2018 bomo v Pastoralnem domu v Preski pri Medvodah predstavili dokumentarni film Pentaptih pa se sliš …

Foto: arhiv KUD JaReM

Jarmovci orjemo kulturno polje

22. 12. 2017

Že 5 zelo uspešnih let je za nami, in s tem tudi veliko število zelo odmevnih dogodkov. Preorali smo »kulturno« likovno,filmsko foto, literarno, lutkovno polje, obudili smo stare šege in navade, ki so nam jih zapustili naši predniki, dedki in babice. Zelo ponosni smo na obisk naših najmlajših obiskovalcev. Samo letos smo sprejeli 584 mladih šolarjev nižje stopnje iz OŠ Jakoba Aljaža Kranj, OŠ Medvode. Sprejeli smo tudi skupino kolesarjev OŠ Mengeš, ki so se s svojimi kolesi prekolesarili pot iz Mengša okoli Šmarne gore.

V prireditvi 22. decembra smo se spomnili nekaterih naših odmevnih dogodkov. Člani filmsko foto sekcije so jih predstavili našim zvestim obiskovalcem v dokumentarnem filmu, kjer so nam prikazali kadre o izdelavi nekaterih predmetov HIŠE, spomnili so nas na literarne večere, na 140 parov izdelanih copatk za novorojenčke ljubljanske porodnišnice in na zadnjih dogodek predstavitev dokumentarnega filma Pentaptih pa se sliš … Naj se se sliši o KUDu JaReM še daleč preko občinskih meja. Naj o nas govorijo naše prireditve in številni obiskovalci, v letošnjem letu jih je bilo preko 1000.

Za konec pa smo občudovali filmsko govorico rož na glasbo Johanna Straussa Na lepi modri Donavi in tako zapluli v novem letu, novim izzivom naproti.

Za dan samostojnosti in enotnosti smo imeli odprta vrata Aljaževe domačije in pozno popoldne smo sprejeli pohodnike TD Pirniče na svojem tradicionalnem pohodu. Sprejeli smo jih s toplim čajem in jim prikazali svoj dokumentarni film o našem 5 letnem delovanju.

Vsem našim zvestim obiskovalcem Aljaževe domačije in vsem tistim, ki bodo še postali, želimo srečno v letu 2018 Jarmovci.

Čestitka (.jpg)

Foto: arhiv KUD JaReM

Janko in Metka – darilo otrokom

21. 11. 2017

Naši člani lutkovne sekcije so za učence 1. in 2. razreda OŠ Medvode uprizorili, v predprazničnem novoletnem času, na svojem odru Aljažek, lutkovno igrico Janko in Metka.

Predstava je pritegnila pozornost najmlajših obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali vsebino zgodbice bratov Grimm. Med izvajalkami so prepoznali tudi učenki njihove šole Kjaro in Tio, Taja pa prihaja iz OŠ Vodice.

Ker je bila ob premieri za vse obiskovalce dvorana v Aljaževi galeriji premajhna, so igrico ponovili tudi za ostale obiskovalce kot darilo v prazničnem decembrskem času.

Foto: arhiv KUD JaReM

Pentaptih pa se sliš … v Atriju ZRC SAZU

4. 12. 2017

Člani filmsko foto sekcije Kulturno umetniškega društva JaReM, ki deluje v Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro, so s sofinanciranjem Občine Medvode posneli dokumentarni film o smleških pritrkovalcih, o pritrkavanju in zvonenju. Avtorji filma so želeli dokazati, da je pritrkavanje glasba in ne hrup, kot mislijo nekateri.

Režiserja in scenarista filma Janeza Megliča je zanimalo zvonenje, kot tisti najbolj žlahten zvok. Zvok, ki ga ustvarjajo zvonovi, ki so pojmovani kot glasbilo, glabilo, ki ga uvrščamo v skupino idiofonih glasbenih instrumentov in je sestavljeno iz dveh delov, iz znane stožcu podobne oblike vlite iz različnih kovin in kemblja.

Kamera, ki je bila v rokah Gregorja Megliča, nam je predstavila cerkveno arhitekturo, seveda s poudarkom na zvonikih cerkva sv.Urha v Smledniku in podružničnih cerkva sv. Valburge v Valburgi, sv. Jakoba v Hrašah, sv. Mihaela v Mošah in sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

K sodelovanju v filmu so povabili znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojco Kovačič, smleškega pritrkovalca Franca Bončo in najstarejšo pritrkovalko Marijo Oblak iz Valburge, ki je pred osmimi leti, pri svojih častitljivih 80 letih še pritrkovala v cerkvi sv. Urha v Smledniku. Avtorsko glasbo za film je napisal Lado Jakša.

Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je dejala »...Zvon sam na sebi ne daje glasbe, ampak jo je treba iz njega izvabiti. In če sem že prej uvodoma omenila pritrkovalce, to so posebni glasbeniki, ki predstavljajo našo dediščino, kulturno, glasbeno dediščino, predstavljajo našo tradicijo, predstavljajo tisto tradicijo, ki prehaja iz roda v rod. Tako imamo na filmu tudi mlade pritrkovalce. Imamo ženico, ki občuduje zvon in ga ima kot za nekakšnega sogovornika, kot da bi ga želela personificirati in na ta način mu dati neko posebno veljavo, posebno mesto. KUD JaReM deluje zelo predano, zelo tudi načrtovano in se nedvomno tega zaveda zato tovrstne naloge sprejema z odgovornostjo tudi tako, da v to vključuje neko širšo družbeno skupnost. V tem vidim vaše posebno poslanstvo, za katero vam tudi iskreno čestitam, gospodu Janezu Megliču pa še posebej, ker se je lotil te danes predstavljene tematike in jo na studiozen način, hkrati pa tudi s tisto njemu lastno človeško občutljivostjo, prenesel v filmski zapis …«.

V atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo si v predprazničnem decembrskem času ogledali 50 minutni film, prisluhnili smo pripovedi in pritrkovalcem, ki so iz zvonov izvabljali viže, ki so posnesle glasbo v prostor. Pritrkavanje je dragocen del slovenske ljudske in evropske glasbenokulturne dediščine.

Po projekciji filma so se predstavili ustvarjalci filma. Med gledalci je bil tudi Ljubo Struna nagrajenec največje slovenske filmske nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo, ki je dejal, » … tako lepega filma že dolgo nisem videl«.

Želja ustvarjalcev filma je, da bi si film ogledalo veliko število ljudi na projekcijah oziroma na televizijskem ekranu.

Vabilo (.pdf)

Pentaptih pa se sliš … v klubu Jedro

16. 11. 2017

V četrtek, 16. novembra 2017 je bila v Klubu Jedro odprta razstava delovnih fotografij s snemanja filma Pentaptih pa se sliš … in del likovne razstave Ex tempore Aljaževina 2017.

Anamarija Stibilj Šajn umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka je na otvoritvi razstave dejala: “fotografije so odraz sedanjosti … eleganca in veličastnost zvona … krajina atmosfere, ki je del te razstave … nenehne povezave človeka in narave … je razstava, ki presega volumen prostora”.

Ex tempore Aljaževina 2017 v Občini Medvode

1. 9. – 15. 11. 2017

Likovna razstava Stara sem, ampak z dušo je bila od 1. septembra do 15. novembra 2017 na ogled vsem obiskovalcem v prostorih Občine Medvode. Na razstavi je bil prikazan izbor del, med njimi tudi sliki, ki jim je žirija še posebej izrekla pohvalo, ter dela vseh treh nagrajencev.

Glasba zvonov v Zavrhu

10. 11. 2017

V Aljaževi domačiji se je v petek, 10. listopada oglasila glasba cerkvenih zvonov petih cerkva v smleški fari. Člani filmske foto sekcije so v svojem dokumentarnem filmu Pentaptih pa se sliš ... posneli v naravnem okolju in notranjosti cerkva zvonove sv. Urha v Smledniku, sv. Valburge v Valburgi, sv. Jakoba v Hrašah, sv. Mihaela v Mošah in sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

Zvonovi, zvonenje in pritrkavanje je del tradicije slovenskega življenja. Pritrkavanje je igranje na cerkvene zvonove, je ritmično udarjanje s kembljem po krilu zvona, kjer prideta v poštev tako melodija kot ritem. Z zvonenjem so naznanjali pomembne dogodke, čas molitve, bogoslužja, smrti ...

Avtorji filma so želeli dokazati da pritrkavanje ni hrup, ampak glasba, saj se zvonovi oglašajo v sosledju tonov ali kar v akordu. K sodelovanju v filmu je režiser Janez Meglič povabili znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojco Kovačič, smleškega pritrkovalca Franca Bončo in najstarejšo pritrkovalko Marijo Oblak iz Valburge, ki je pred osmimi leti, pri svojih častitljivih 80 letih še pritrkovala v cerkvi sv. Urha v Smledniku. Avtorsko glasbo za film je napisal Lado Jakša.

V Aljaževi galeriji smo si ogledali 50 minutni film, prisluhnili pripovedi in pritrkovalcem, ki so iz zvonov izvabljali viže, ki so ponesle glasbo v prostor domačije Jakoba Aljaža, ki je bil tudi kolavdator, dobri poznavalec zvonov in akustike.

Film bo premierno predstavljen v Atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v ponedeljek, 4. decembra 2017.

TIC Medvode

7. 11. 2017

Turistično informacijski center Medvode se od januarja 2017 nahaja v novih prostorih, v prenovljeni železniški postaji Medvode. TIC je mesto, kjer lahko obiskovalci dobijo vse informacije o Medvodah in okolici, turistični ponudbi in dogajanju, na voljo je veliko število lokalnih spominkov, kupijo pa lahko tudi vozovnice za vlak in vozovnice za integrirani potniški promet (IJPP). Ponujajo tudi izposojo koles ter posebne pakete, ki vključujejo uporabo koles in še kakšno dodatno turistično storitev v okolici. V TICu Medvode lahko kupite tudi vstopnice prodajnih mrež Eventim in Mojekarte ter za skoraj vse dogodke v Medvodah.

KUD JaReM sekcija za oživljanje starih šeg in navad razstavlja v TICu tri pare copatk, ki jih je naredila ob svoji odmevni dobrodelni akciji podariti 100 parov copatk ob 30. letnici Porodnišnice Ljubljana.

Janko in Metka

3. 11. 2017

Premiera lutkovne igrice Janko in Metka je dogodek, ki bo odmeval še kar nekaj časa. Namenjen je bil otrokom in odraslim. Sprejet je bil z velikim odobravanjem in simpatijami. To je bila lutkovna igrica Janko in Metka, uprizorjena v petek 3. novembra v Aljaževi domačiji, v izvedbi lutkovne sekcije KUD JaReM. Po znani pravljici in motivih bratov Grimm jo je priredil Roman Veras, v igrici pa so poleg avtorja nastopale še tri šolarke Tia Terze Knific, Kjara Veras in Taja Špenko, ter Nevenka Verbič. Velik poudarek vsebini pravljice je s prefinjenim izborom glasbe prispeval glasbeni opremljevalec Janez Meglič, svoj doprinos pa je dodala še kostumografinja Sonja Porenta.

V prenapolnjeni dvorani, so mladi obiskovalci doživljali lahko vse tiste prave klasične občutke in prvine lutkovne igrice, govorimo o ročnih lutkah, katere se je spominjal tudi marsikateri starejši gledalec, ko je še kot otrok obiskoval in užival v »starih dobrih« lutkovni igricah.

Mladim gledalcem ustvariti ta občutek je bilo poleg sporočilne vrednosti igrice o Janku in Metki glavno vodilo avtorja priredbe Verasa. Ta se odraža v klasičnem lutkovnem, zaprtem odru, ne le paravanu, za katerem največkrat zija ogromna praznina, v natančni uporabi ročnih lutk, ki niso na lesenih ali drugačnih držalih, temveč oživijo na rokah lutkarja, razen v izjemnih primerih. Veliko vlogo imajo realistično, vendar s pridihom pravljičnosti izdelane kulise, ki polno zaživijo ob svetlobnih efektih in seveda same ročne lutke, katere so v glavnem izdelali člani lutkovne sekcije društva. Za vse našteto in zelo dobro odigrano predstavo so bili njeni izvajalci nagrajeni z glasnim aplavzom.

Za samo lutkovno igrico vlada velik interes. Mnogo obiskovalcev si zaradi prenatrpane dvorane premierne predstave ni moglo ogledati, bodo pa imeli priložnost v naslednjih dneh, predvsem v mesecu decembru.

Ko spregovorijo besede

21. 10. 2017

V soboto je Javni zavod Sotočje pod vodstvom Sabine Spanjol organiziral in izvedel, oziroma oblikoval medvoški kulturni dan Dotik besed. Zamislili so si literarni dan, kjer bi mladi ustvarjalci, iz osnovnih šol medvoške občine, prebrali svoja dela, nato pa bi se srečali z deli že starejših piscev.

Zanimanja za ta dogodek ni bilo veliko. Izmed vseh literarnih ustvarjalcev v osnovnih šolah medvoške občine, so se ga udeležile le tri mlade literatke iz OŠ Medvode, Adela Babič, Meliha Duraković in Ana Rokavec, vsaka je prebrala le en svoj prispevek.

Od številnih kulturnih društev smo se temu večeru, Ko spregovorijo besede, pridružili literati KUD JaReM z deli Andrejke Jereb, Janeza Megliča in Jurija Marussiga. Večer sta zaključila medvoška literata Gregor Rozman in Urban Vovk.

Med posameznimi nastopi literatov pa je nastopil trio oz. duo ustnih harmonik koncertnega ansambla Sorarmonica, anambla, ki je nekaj čas bil tudi član KUD JaReM.

140 parov copatk

6. 10. 2017

Porodnišnica Ljubljana je v petek, 6. oktobra praznovala dan, ko se je pred 30 leti v njej rodil prvi novorojenček. V porodnišnici, ki je bila zgrajena s samoprispevkom občanov, se rodi več kot tretjina slovenskih otrok.

Na pobudo predsednice sekcije za oživljanje starih šeg in navad Marije Podvez so članice ustvarjale copatke od meseca maja dalje. Zadale so si nalogo, da naredijo 100 parov copatk za novorojenčke.

Mnoga izmed njih niso bila vešča uporabe pletilke ali kvačke, ampak vseeno so se pridružila tej humanitarni akciji – ustvariti 100 parov copatk za novorojenčke. Kaj 100! 140 jih je nastalo, a ne samo z nitjo, ampak tudi z glino ali čopičem.

Copatke so ustvarjale Olga Bitenc, Irena Cigale, Marjana Knific, Tatjana Kozjek, Jerica Meglič, Marija Podvez, Sonja Porenta, Biserka Veras, Nevenka Verbič, slika in Majda Žakelj, keramične copatke.

Večer smo obogatili s poezijo Toneta Pavčka in govori o dojenčkih, otrocih, mamah. Neizčrpen vir za naše poete. Pavčkove besede je rahločutno interpretiral, s svojim božajočim žametnim glasom, dramski igralec Pavle Ravnohrib. Želimo si, da bi naši copatki greli majhne nogice naših otrok.

Mama je ena sama,
prva radost je mama,
prvi spev nina-nana,
prva beseda: MAMA!

83. Govekarjev večer

18. 9. 2017

Člani literarne sekcije so se predstavili poslušalcem v sejni dvorani Centra Ig na 83. Govekarjevem večeru.

Andrejka Jereb je prebirala svoje najnovejše pesmi. Zanimivost večer, pa je bila interpretacija Andrejkinih pesmi z moškim interpretom, ki je na svoj način prebral njeno pesem. Jurij Marussig pa se je z besedami sprehajal med svojo poezijo v proznem tekstu Ogenj in veter. Za zaključek večera so poslušali radijsko sago Pirniček in deklica Veneris izpod peresa Janeza Megliča in v izvedbi dveh odličnih dramskih igralcev Poldeta Bibiča in njegove vnukinje Nine Rakovec.

To je bilo že tretje sodelovanje obeh društev. Aprila je bil KUD JaReM, filmska sekcija, gost na 80. Govekarjevem večeru, maja so se na Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro predstavili člani likovne sekcije in gledališke skupine s temo o Koliščarjih. Danes so se predstavili nekateri literati. Januarja prihodnje leto pa se bodo v Zavrhu predstavili literati in likovniki KD Fran Govekar.

Kot vidite so stkane prijateljske vezi med obema društvoma.

Vabilo na 83. Govekarjev večer (.pdf)

Koncert v Aljaževi galeriji

16. 9. 2017

Zvečer je v Aljaževi galeriji zazvenela pesem Po Koroškem, po Kranjskem v izvedbi Koroškega kvarteta Dobniško jezero iz Loč in vokalne skupine Foné Megále s Senice. V prvem delu koncerta so zapeli pevci koroškega kvarteta v zasedbi Nada Zerzer, sopran, Gertraud Koschutnig, alt, Simon Trießnig, tenor, vodja kvarteta in Jakob Koschutnig, bas, slovenske ljudske in narodne pesmi.

Kvartet ohranja slovensko kulturno dediščino na Koroškem. Loče ležijo jugovzhodno od Beljaka in v bližini tromeje med Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Pevci gojijo tako slovenske kot tudi nemške koroške pesmi. V drugem delu večera pa so se nam predstavili z nemškimi, črnsko in irsko pesmijo.

Vokalna skupina Foné Megále pod vodstvom umetniškega vodje Dominika Jurca pa se je predstavila s slovenskimi ljudskimi pesmi in črnsko duhovno Ride the chariot. Poslušalci so izvajalce nagradili z dolgimi aplavzi.

Nastopajoči so pohvalili akustiko Aljaževe galerije, želijo si ponovnega snidenja in petja v tem čudovitem ambientu. Pevci so se zahvalili KUD JaReM za pomoč pri izvedbi koncerta.

Pesem je odmevala v Aljaževi domačiji

16. 9. 2017

Na Aljaževi domačiji sta bila v soboto dva dogodka. Dopoldne je Turistično društvo Pirniče organiziralo vodeno predstavitev Pirniške učne poti. Od Doma krajanov Pirniče jih je pot vodila do rojstne hiše narodnega heroja Franca Rozmana Staneta in Aljaževe domačije. Na celi poti je udeležence spremljal Lovski pevski zbor.

V Aljaževi domačiji so si ogledali stalno postavitev v Hiši, Kašči in Aljaževi sobi, kjer hranimo nekatere njegove originalne predmete. V Aljaževi galeriji so si nato ogledali kratki film Cerkvica na glasbo in besedilo Jakoba Aljaža, v realizaciji filmske foto sekcije KUD JaReM. Lovski pevski zbor je na koncu zapel znano Aljaževo pesem Oj, Triglav moj dom. Nato so udeleženci predstavitve pot nadaljevali po začrtani trasi.

Obisk učencev razredne stopnje OŠ Medvode v Zavrhu pod Šmarno goro

13. 9. 2017

Javni zavod Sotočje in KUD JaReM sta pripravila kulturni program ogleda Aljaževe domačije za medvoške osnovne šole.

Na sončen jesenski dan so si učenci razredne stopnje od 1. do 5. razreda OŠ Medvode ogledali rojstno hišo Jakoba Aljaža v Zavrhu pod Šmarno goro.

Člani kulturno umetniškega društva JaReM so jim v Aljaževi galeriji predstavili kratki film Cerkvica, za katero je napisal besedilo in jo uglasbil Jakob Aljaž. Nato pa so jih popeljali po razstavnih prostorih. V rojstni sobi Jakoba Aljaža so videli kopije fotografij in dokumentov, ter seveda nekaj Jakobovih osebnih predmetov. Videli so tudi portret našega velikega Slovenca, katerega je naslikal Peter Gaber iz Senice. V Kašči niso danes shranjeni poljski pridelki kot nekoč, ampak so razstavljeni predmeti naše oblačilne dediščine iz časa Jakoba Aljaža. Ogledali so si izložbene lutke oblečene v moško, žensko in otroško narodno nošo, razne predmete, ki so deli narodne noše in tudi peče, značilna slovenska pokrivala, ki so jih nosile žene ob pomembnejših slavnostnih dogodkih. V največjem prostoru v Hiši pa je bila pozornost učencev posvečena predvsen starim predmetom, katere so uporabljali njihovi predniki in stari starši. Eden izmed učencev je dejal »Mislil sem, da bo vse dolgočasno, pa vidim, da je izredno zanimivo in sem vesel, da sem tukaj«.

Kar hitro je minil zelo skopo odmerjen čas za posamezno skupino, saj se je v sredinem dopoldnevu zamenjalo kar 218 otrok. Učenci razredne stopnje so imeli napovedan športni dan, ki pa je bil obogaten s kulturnimi vsebinami. Najmlajši so v eno smer prišli z avtobusom, v šolo pa so se vrnili peš. Učenci višjih razredov so nato tudi odšli peš nazaj do svoje šole in zasluženega kosila.

Na koncu pa lahko rečemo, smo izredno veseli, da smo lahko naše znanje o Jakobu Aljažu posredovali našim najmlajšim Medvoščanom.

Tugo Štiglic v Aljaževi domačiji

12. 9. 2017

Filmska foto sekcija KUD JaReM je pripravila kompilacijski filmski večer Poletje v školjki 2.

V Aljaževi galeriji, kjer je možna najlepša in po tehnični strani najboljša filmska projekcija v občini Medvode. Na povabilo filmske foto sekcije, se je udeležil filmskega večera Tugo Štiglic, režiser filma Poletje v školjki 2. Po dogovoru z režiserjem, je član filmske sekcije Janez Meglič v Studiu MEG, opravil montažo filma. Vse dialoge, igrane prizore je »izrezal« zmontiral je samo glasbeno plesne sekvence. Tako je nastal glasbeno plesni film lahko bi rekli filmski mjuzikl.

Po končani projekciji filma sta Tugo Štiglic in moderator razgovora vodila pogovor o filmu, njegovi igralski vlogi v filmu Dolina miru v režiji očeta Franceta Štiglica. Film Dolina miru je bil pred kratkim digitilaziran oziroma restavriran in prikazan na letošnjem Cannskem festivalu. Razgovor je tekel o snemanju prvega filma Poletje v školjki iz leta 1985, Školjke 2 iz leta 1986 in o nastajanju tretjega dela, ki pa ga ni posnel, zaradi pomanjkanja denarja. Tugo se je spominjal, da je bil tudi asistent pri snemanju filma Sreča na vrvici, režiserja Janeta Kavčiča. Za nacionalno televizijo je posnel reportaže, dokumentarne in mladinske oddaje. Slišali smo mnogo še ne slišanih zgodb iz njegovega bogatega dela v slovenskem filmu.

Večer je minil v prisrčnem ozračju Aljaževe domačije. Na koncu je režiser Tugo Štiglic pohvalil naš prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine Jakoba Aljaža, bil je prvič v Aljaževi domačiji in si je z veseljem ogledal stalno zbirko v Hiši, Kašči in Aljaževi rojstni sobi.

Darovi jeseni pod Aljaževo trto

8. 9. 2017

Tokratni literarni večer sicer ni bil pod Aljaževo trto, kot je bilo najavljeno, saj je bilo prehladno, ampak se je odvijal v Aljaževi galeriji. Ni pa bil zaradi tega nič manj zanimiv ali kakorkoli okrnjen. Nasprotno, prijetni in zelo akustični ambient je popolnoma odgovarjal tako poslušalcem, kot nastopajočim. Tudi odsotnost nekaterih članov literarne sekcije, ki so bili istočasno gostje, podobne prireditve v Žužemberku ni okrnil literarnega »jesenskega« vzdušja, ki so ga v pesmi in prozi predstavili člani našega društva Irena Cigale, Alenka Mihorič, Matej Cigale in Roman Veras.

Slednja dva sta poslušalce popeljala po gozdni z rjavo rumenim listjem postlani poti do visokega slapa in jim predstavila vrsto zanimivih reči in pojavov s katerimi sta se na poti srečevala, Irena in Alenka pa sta predvsem s pesmimi izrazili občutja o življenjskih izkušnjah, intimnih željah in poleg jesenskih tudi čarov o jeseni življenja. Celotnemu vzdušju pa je pridal čar še posebej pretanjen izbor glasbene podlage.

Literarni večer v Žužemberškem gradu

8. 9. 2017

V organizaciji Turističnega društva Suha Krajina Žužemberk je v petek, 8. septembra 2017 v Grajski kletni dvorani Žužemberškega gradu potekal že 22. Večer petja in poezije z naslovom Ogenj in veter. Na večeru so sodelovali literati Silva Mohorčič, Francka Ožbolt, Miran Jenko, Magda Kastelic Hočevar, Janko Rošelj, kantavtor na klinozobu Primož Pasar, harmonikarka Eva, ljudske pevke in gost Janez Meglič iz KUD JaReM, ki je predstavil svojo radijsko sago Pirniček in deklica Veneris v interpretaciji Poldeta Bibiča in njegove vnukinje, dramske in filmske igralke, Nine Rakovec. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili glasu Poldeta in Nine.

Na teh srečanjih od vsega začetka sodeluje tudi naš član Jurij Marussig. Pesnik, ki je v preteklosti zelo veliko sodeloval z dramsko igralko in pesmico Milo Kačič. Jurij Marussig je izdal že nekaj pesniških zbirk.

Dogovorili smo se, da bo KUD JaReM naslednjo leto organiziral na Aljaževi domačiji srečanje s člani Turističnega društva Suha Krajina iz Žužemberka. Ko smo se vračali domov, so nam še vedno v ušesih zveneli zvoki in lepe besede iz grajske kleti v Žužemberškem gradu.

Vabilo na 22. večer petja in poezije “Ogenj in veter” (.pdf)

Pod Aljaževo trto

26. 7. 2017

Za nami je čudovit literarni večer, katerega smo si zamislili v idiličnem avditoriju Pod Aljaževo trto. Slaba vremenska napoved, nas je pregnala iz travnatih površin v Aljaževo domačijo.

V Aljaževi galeriji smo tako predstavili prozo naših literarnih ustvarjalcev, naše članice Alenke Mihorič, medvodščana Gregorja Rozmana in Agate Trojar, ki so prebirali svojo prozo in poezijo. Večer pa je bil drugačen, kot so večinoma literarni večeri, za kar smo poprosili dramskega igralca Pavla Ravnohriba, da je on interpretiral del njihovih zapisov.

Pavle Ravnohrib nam je večer polepšal s svojo interpretacijo Minattijevih pesmi iz zbirke Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963. Večer je zaključil z istoimensko pesmijo. Sporočilo pesmi razberemo že iz naslova. Nekoga moraš imeti rad, da se ob njem potolažiš, si v njegovi bližini in mu zaupaš. Vendar pa čas neutrudoma beži. Trava, reka, kamen, drevo vedo, kaj je samota, in so, kot pravi Minatti, molčeči spremljevalci samotarjev in čudakov. Pesnikova identiteta je v pesmi ostala trdna in zvesta tistemu, čemur bi lahko rekli človeška bližina, toplina in ljubezen.

Prijeten julijski večer smo zaključili z radijsko sago izpod peresa našega podpredsednika KUDa Janeza Megliča Pirniček in deklica Veneris v interpretaciji Poldeta Bibiča (posthumno) in njegove vnukinje dramske in filmske igralke Nine Rakovec.

Za konec pa še zapis iz knjige vtisov obiskovalca Dušana. »Gospod Pavle, globoko spoštovanje, glej, poslušaj, uživaj in globoko se prikloni velikanu naše poezije, gospodu Minattiju! Kakšen večer, kakšna predstava, vrnil sem se v gimnazijska leta, da, to je bila repriza pravega pouka čiste slovenščine!«

Od Jakoba do Jakoba

8. 7. 2017

Zaključek praznovanja občinskega praznika našega Jakoba Aljaža rojenega pred 168 leti so Javni zavod Sotočje in turistična društva organizirali pohod od Jakoba do Jakoba. Pohodniki so začeli svojo pot pri treh cerkvah svetega Jakoba v občini. S Katarine, Petelinca in iz Hraš so se odpravili do Aljaževe domačije v Zavrhu, kjer smo jih pričakali člani KUD JaReM s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali orgličarji KUD Sora in kvartet pevcev iz KUD F.S.Finžgar Senica Foné Megalé. Turistično društvo Hraše je že drugo leto organiziralo pohod od cerkve sv. Jakoba preko gradu Smlednik do Aljaževe domačije, kjer so si v Aljaževi galeriji ogledali kratki film Cerkvica na besedilo in glasbo Jakoba Aljaža. Ob tej priložnosti je župan Občine Medvode, Nejc Smole odprl tudi obnovljeni odsek ceste s pločnikom v Zavrh in približno 25 parkirišč za obiskovalce Aljaževe domačije.

Ex tempore Aljaževina 2017, Ustvarjanje v času

3. 7. 2017

Likovni ustvarjalci KUD JaReM, KUD Zbilje in likovniki drugih kulturnih društev, katerim smo poslali povabilo k sodelovanju, so se udeležila letošnjega 1. nagradnega Ex tempora Aljaževina 2017. Na razpis »Stara sem, ampak z dušo« se je prijavilo 26 likovnih ustvarjalcev. Ustvarjalci letošnjih likovnih del so v začetku junija prinesli na žigosanje svoja platna, nato pa so pridno ustvarjali. V nedeljo, 2. 7. 2017 prinesli na ogled svoja dela stokovnih žiriji letošnjega Nagradnega Ex tempora v sestavi Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka, dr. Janez Bogataj etnolog in umetnostni zgodovinar, dobri poznavalec naše materialne kulturne dediščine in Janez Meglič, filmski ustvarjalec.

Odprtje razstave 1. nagradnega likovnega Ex tempora je bilo v času občinskih praznovanj zelo zanimivo, saj so člani filmsko foto sekcije obiskovalcem prikazali film Ex tempore 2016. Sledila je podelitev priznanj vsem sodelujočim na letošnjem Ex temporu, nato pa še podelitev nagrad in zahval žiriji.

Denarne nagrade so prejeli:

1. Nagrada Šaručeva domačija, avtorja Tomija Albrehta, kateremu poleg denarne nagrade pripada tudi samostojna likovna razstava v februarju 2018,
2. Nagrada Tudi tu je bilo nekoč življenje, avtor Franc Rant,
3. Nagrada Roman Veras za sliko Bkov pod.

Strokovna žirija je izmed poslanih del dodelila pohvali za sliki Blažičeva domačija avtorjev Filipa Nastrana in Joži Brank Nastran in za sliko Portal avtorja Rajka Bogataja

Naše likovno druženje smo zaključili v prijetnem julijskem večeru pod Aljaževo trto in ob soju lune, ki je osvetljevala Aljaževo domačijo.

Ex tempore Hraše

1. 7. 2017

V soboto, 1. julija smo v okviru občinskih praznovanj organizirali in izvedli, v sodelovanju s Turističnim društvom Hraše in skupino Smleških pritrkovalcev, likovni Ex tempore v Hrašah, kjer so likovniki upodabljali smleški grad na svojih likovnih predlogah in ustvarjali na prosto temo, temo svoje inspiracije. V brezplačni otroški delavnici, katero smo podarili otrokom, ob zaključku šolskega leta, pa smo upodabljali na temo Povej razvalina …

Pod mentorstvom slikarke Renate Grmovšek so nastali zelo zanimivi izdelki, katere smo zvečer razstavili ob cerkvenem zidu. Razstavi so se pridružili še izdelki starejših slikarjev z deli, ki so nastali tisti dan v okolici Hraš.

Kulturni program so ob odprtju razstave popestril Mlajši smleški pritrkovalci, ki so na prenosljivih zvonovih izvedli nekaj melodij, oziroma viž, kot jih pravijo sami.

Otroški vrvež v Okrepčevalnici Stan

27. 6. 2017

Že kar dolgo ni bilo toliko otrok kot jih je bilo v torek, 27. in sredo, 28. junija na delavnici ročnih spretnosti v organizaciji KUD JaReM v okrepčevalnici Stan v Medvodah. Nekaj manj, pa ne dosti, je bilo tudi starejših članic našega društva, ki so veselo otroško žuborenje še kako živahno popestrile.

In kaj so udeleženci ustvarjali? Pod »taktirko« predsednice sekcije za oživljanje starih šeg in navad Marije Podvez, so članice društva vneto pletle in kvačkale copatke za dojenčke ljubljanske porodnišnice ob njeni 30. letnici. Z mentorji Nevenko Verbič, Cirilom Debeljakom in Romanom Verasom so otroci, ki so bili bolj likovno »nastrojeni«, ustvarjali morske kolaže in slikali motive iz narave, drugi so vse svoje znanje in spretnosti namenili izdelovanju oblekic in glavic za ročne lutke, spet tretji pa so žgali v les različne motive.

Vse je šlo tako rekoč po planu, tudi dež je pričel padati nič prej kot ob koncu delavnice. Seveda pa so se otroci veselili tudi vseh dobrot, s katerimi jih je postregel lastnik okrepčevalnice. Z velikim veseljem pa so svoje izdelke odnesli domov in jih pokazali staršem in znancem.

Strokovna ekskurzija glasbenih pedagogov obiskala Aljaževo domačijo

28. 6. 2017

V sredo, 28. junija 2017 so se na strokovno ekskurzijo, po končanem šolskem letu, v Občino Medvode odpeljali tudi strokovni sodelavci Glasbene šole Litija. Štirinajst profesorjev je s svojo ravnateljico Janjo Galičič obiskala tudi Aljaževo domačijo v Zavrhu pod Šmarno goro. To je kraj, kjer se je rodil naš zavedni Slovenec rodoljub, glasbenik, duhovnik in planinec Jakob Aljaž. Z velikim zanimanjem so si ogledali film Jakob Aljaž fragmenti, film, ki ga je posnela naša filmska sekcija in je bil prikazan tudi na prvem programu TV Slovenija. Jakoba Aljaža so spoznali predvsem kot skladatelja, katerega je pot iz rodnega Zavrha, preko Tržiča in Srednje Dobrave nad Kropo, vodila na Dovje. Ob ogledu filma so bili prijetno presenečeni kakšne pesmi je uglasbil skladatelj Jakob Aljaž. Večinoma ljudi pozna njegovo pesem Oj, Triglav moj dom, ostalih pesmi pa je iz njegove zapuščine malo na repertoarjih moških zborov.

Ogledali so si tudi Aljaževo spominsko sobo, v kateri so poleg številnih pesmaric, fotografij, fotokopij dokumentov ohranjeni tudi nekateri njegovi osebni predmeti.

V Kašči so si ogledali razstavo Aljaževa doba – slovenska podoba, ko se je rodila narodna noša, ki jo je postavil kustos Tržiškega muzeja dr. Bojan Knific. Oblačilno dediščino iz Aljaževega časa, moško in otroško gorenjsko narodno nošo in nošo, katero je nosila mama našega skladatelja, dirigenta in aranžerja mojstra Bojana Adamiča. Za to narodno nošo je prejela leta 1927 na 2. Pokrajinski razstavi narodnih noš v Ljubljani, prvo nagrado. V vitrini pa so razstavljeni razni dodatki k narodni noši, sklepanci, verižice, čelniki izvezeni z zlato nitko, celo rdeča marela iz tistega časa je razstavljena.

Nazadnje pa so si ogledali še značilno kmečko hišo z bohkovim kotom, mizo in klopjo, krušno pečjo in s številnimi dodatki iz prejšnjega stoletja posode, pribor, likalnik, mlinčki …, z ohranjenimi slikami iz začetka 20. stoletja.

Polni številnih vtisov in spominov na pretekle dni svojih dedkov in babic so si še ogledali kmetijo Mis in se nato odpeljali še na Zbiljsko jezero, kjer so zaključili svojo pot današnje strokovne ekskurzije.

Koliščarji z Velikega jezera so obiskali Aljaževo domačijo

29. 5. 2017

Člani Društva Fran Govekar iz Iga so nam 29. maja vrnili obisk, katerega smo imeli 10. aprila s predstavitvijo KUDa JaReM in filmom Jakob Aljaž fragmenti na 80. Govekarjevem večeru v Knjižnici Ig. Obiskali so nas s predstavitvijo prizorov iz njihove igre Koliščarji z Velikega jezera in slikarsko razstavo o koliščarjih.

Zelo aktivno društvo Fran Govekar so poimenovali po pisatelju, dramatiku, likovnem kritiku in prevajalcu Franu Govekarju, ki se je rodil 9. decembra 1871 na Igu pri Ljubljani. V letu 2011 so bila ižanska kolišča uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine pri Unescu.

V avditoriju Pod Aljaževo trto so člani gledališke skupine uprizorili nekaj prizorov Koliščarji z Velikega jezera, po povesti Janeza Jalna Bobri, povest o Ostrorogem Jelenu in Jezerni Roži. Režiserka in predsednica društva Alenka Jeraj je posebno za to priložnost priredila nekaj prizorov. Igralci so občinstvu pričarali čas, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Na koncu te kratke predstavitve so obiskovalci nastopajoče nagradili z zasluženim aplavzom.

V drugem delu večera je Roman Veras povabil obiskovalce v Aljaževo galerijo. Na začetku je bil predstavljen kratek film Cerkvica na besedilo in glasbo Jakoba Aljaža. Film prikazuje Smlednik in cerkev sv. Urha, v kateri je bil Jakob Aljaž posvečen za duhovnika, slišimo svečano zvonjenje in glasove navdušenja, vidimo belo cerkvico Povišanje sv. Križa na Srednji Dobravi . V letih 1880 do 1889 je bil župnik v tej cerkvi Jakob Aljaž, gospodinjila pa mu je mati Elizabeta, ki je na Dobravi tudi umrla. Nanjo spominja nagrobnik na cerkvenem zidu. Od tam se vračamo v Hraše k cerkvi sv. Jakoba. Glasba izzveni, slišimo zvonove.

Po filmu je Roman Veras, umetnostni zgodovinar in etnolog, ki je tudi postavil razstavo na kratko predstavil likovne ustvarjalce. S svojimi slikami so se predstavili člani likovne skupine društva Fran Govekar, ki deluje že od leta 1995. Združuje 19 likovnih ustvarjalcev, večinoma ljubiteljskih, v svoji sredini imajo tudi diplomirano slikarko in študentko likovne akademije. Skupina enkrat letno pripravi pregledno razstavo, skoraj mesečno pa tematsko skupinsko razstavo na Igu predvsem v knjižnici Ig, ob Govekarjevih literarno glasbenih večerih. Na razstavi so razstavljene slike pokojnega člana Zvonka Dobovška, ki je prispeval tudi ilustracije za pobarvanko Koliščarji z Velikega jezera.

Slike so razdeljene na štiri sklope. Prikazujejo ostalnine, izkopanine, koliščarska naselja, hiše, pokrajino Divjega jezera ter opravila, lov in ribolov.

In še misel, ki se nam je porajala, da bo izmenjava naših društev postala stalnica in bomo še naprej razvijali poslanstvo društva JaReM, po sodelovanju izven naših medvoških voda.

Naj zaključim z besedami predsednice Društva Fran Govekar Ig, Alenke Jeraj: »Kdor pozna svojo preteklost, lahko v polnosti živi svojo sedanjost in prihodnost!«

Kolesarji OŠ Mengeš na obisku Aljaževe domačije

27. 5. 2017

Medtem ko so naša dekleta, članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad, izdelovale copatke za novorojenčke, nas je dopoldne na Aljaževi domačiji obiskala skupina mladih kolesarjev, ki so imeli za svoj cilj prekolesariti pot iz Mengša preko Zavrha nazaj v Mengeš. Ustavili so se tudi v Zavrhu, pri Aljaževi domačiji in miniaturnem stolpu z vrh Triglava. Ob razlagi učitelja in podpredsednika KUD JaReM so izvedeli marsikaj zanimivega o Jakobu Aljažu.Ob pogovoru smo izvedeli, da je to skupina mladih kolesarjev, učencev od 6. do 9. razreda iz Osnovne šole Mengeš, ki se udeležujejo akcije Na kolo za kolesarčka.

Jarmovci pri robkanju koruze

15. 5. 2017

Bilo je lansko jesen, ko je naše društvo organiziralo pod toplarjem Pr' Črnet večinoma že kar pozabljen kmečki običaj – ličkanje. Udeleženci, bilo jih je okoli 30 smo pridno delali, seveda pa se je, kot se za tak običaj spodobi tudi veselo prepevalo in smejalo. Bilo je sicer malce utrujajoče, pa vendar zelo zabavno, za mlajše pa tudi poučno.

Ker pa k ličkanju sodi še sklepno dejanje, robkanje koruze, smo se dogovorili, da to opravimo čez dober mesec. Pa nismo. Vzrokov je bilo več. Koruzni storži so nas zvesto čakali in tudi končno dočakali. Zgodilo se je to, seveda tako kot lani kar pod toplarjem v ponedeljek, 15. maja popoldne. Zbrala se nas je kar čedna četica Jarmovcev in to obeh spolov. Pridno smo robkali, pridno govorili, in z velikimi ušesi poslušali dovtipe našega člana, sicer lastnika toplarja Čebašek Štefana, ki nam je za konec, tako kot se spodobi pripravil še okusno malico. Treba je pošteno priznati, da so marsikaterega, bolj pošteno rečeno – katero boleli prsti, kar pa ni vzrok, da takšnega in podobnega obujanja šeg in navad naših prababic in dedov ne bomo ponovili še letošnjo jesen.

100 copatkov za ljubljansko porodnišnico ob njeni 30-letnici in še marsikaj drugega

13. 5. 2017

Pa se je pričelo. Članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad našega društva so v soboto, 13. maja letos pod Aljaževo trto v Zavrhu pod Šmarno goro krepko poprijele za pletilke in kvačke, ter se spustile v boj za osvojitev zastavljenega cilja: “Splesti, oziroma nakvačkati 100 copatk za novorojenčke ljubljanske porodnišnice, ki bo meseca oktobra praznovala svojo 30 letnico.”

Mentorica, predsednica sekcije Marija Podvez je imela kar veliko dela, saj so se nekatere članice dobesedno prvič seznanile z umetnostjo izdelovanja takšnih malih copatk, pomagale pa so ji tudi kolegice, ki to domačo obrt že kar dobro obvladajo. Ob veselem klepetu o tej in oni “pomembni” zadevi so tri ure kar hitro minile, prehitro.

Ne glede, da je časa še dovolj, so se dekleta ponovno zbrala in nadaljevala z delom že naslednji teden, v petek, 19. maja v medvoški okrepčevalnici Stan. Njim so se pridružili tako mladi kot starejši občani, ki so pod “taktirko” članice društva Nevenke Verbič slikali različne motive na kamne, nabrane ob reki Sori, nekateri udeleženci pa so našli svoje veselje v krojenju in šivanju oblekic za ročne lutke.

Seveda je tudi tu tekla beseda o “pomembnih” zadevah, za živahno razpoloženje in spodbudo pa je poskrbel še lastnik okrepčevalnice z odlično kavico in osvežilno pijačo.

Noč knjige je zasijala na Aljaževi domačiji

22. 4. 2017

Člani Literarne sekcije KUDa JaReM smo se 22. 4. 2017 zbrali, da pozdravimo vse-Slovensko akcijo Noč Knjige.

Odkar je Unesco 23. april proglasil za svetovni dan knjige, ga slavimo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. S knjižnim ponočevanjem so začeli v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji in na Irskem. Izjemno prodorna Noč knjige, je leta 2014 prvič zaživela tudi v Sloveniji. Dan, ki ga je Unesco leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, je tesno povezan s književnostjo: 22. oziroma 23. aprila leta 1616 sta umrla Miguel de Cervantes, avtor Don Kihota in William Shakespeare.

Letošnji Noči knjige smo se pridružili ljubitelji knjig, člani KUDa JaReM.

Z našo prireditvijo smo vas popeljali v preteklost, ko knjig ni bilo, ali pa so bile zelo redke. V čas, ko so bili večeri hladni, noči dolge. Takrat so se ljudje v mrzlih zimskih večerih stisnili v toplih “Hišah”, kakor so imenovali dnevni prostor. Najprej so se pogovarjali o tem, kaj so naredili, in kaj bodo naredili jutri. Pritoževali so se nad mrazom, ki je oklepal njihove roke, ko so krmili živino. In potem, ko se je vse zdelo še posebej temno, se je eden izmed prisotnih opogumil in začel pripovedovati, najverjetneje samo kratko novico ali zgodbo , ki mu jo je povedal znanec iz sosednje vasi, ko sta se skupaj grela v gostilni. Med seboj so si pripovedovali tudi dobre nasvete o kmetijstvu, živinoreji, gospodinje pa o kmečkih opravili in o kuharskih nasvetih.

Tak občutek intime smo želeli pričarati v srcu naših obiskovalcev. Želeli smo, da čutijo bližino pripovedovalcev in bralcev. In mislim, da nam je to v dobršni meri tudi uspelo. Obiskovalci so se sprostili, poslušali naše zgodbe , dodali še kakšno svojo in, upamo, odšli domov z novo izkušnjo.

KUD JaReM v deželi Koliščarjev

10. 4. 2017

10. aprila 2017 smo na povabilo Društva Fran Govekar iz Iga gostovali pri njih. Od leta 2009 vsak mesec v Knjižnici Ig prirejajo Govekarjev večer, na katerem predstavljajo različne avtorje, društva, slikarje …

Društvo Fran Govekar Ig že 20 let združuje ljubiteljska kultura s področja zborovskega petja, likovnega in literarnega udejstvovanja ter gledališča. Člani KUDa JaReM smo se predstavili na njihovem 80. Govekarjevemu večeru z dokumentarnim filmom Jakob Aljaž fragmenti.

Naše povabilo o sodelovanju so sprejeli tudi oni, in tako nam bodo na Aljaževi domačiji v ponedeljek, 29. maja z likovno razstavo in prizori iz njihove igre Koliščarji z Velikega jezera predstavili njihov pogled na prazgodovinske prebivalce kolišč in na kulturno dediščine njihove okolice.

Večer z Mavrico

11. 4. 2017

Na Aljaževi domačiji so se člani Kulturnega društva Mavrica 11. aprila predstavili z izborom nagrajenih filmov, katerega so predstavili oktobra lani v Slovenski kinoteki, v sodelovanju s Studiom MEG in Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS. V Aljaževi galeriji pa s fotografsko razstavo njihove bogate kulturne dediščine, ki prikazuje detajle, stavbno dediščino, mline, kozolce …

Ljubiteljska foto dejavnost, fotografiranje, prirejanje razstav ter filmsko in video snemanje so glavne dejavnosti Kulturnega društva Mavrica, ki je bilo ustanovljeno januaja 1969 v Radomljah pri Domžalah.

V zadnjem desetletju, ko je zelo uspešno filmsko dejavnost izpodrinila video tehnika, člani filmske sekcije urejajo bogato filmsko zapuščino in arhive, prirejajo filmske večere, na katerih prikazujejo svoje uspele avtorske filme, vsako leto pa posnamejo še en ali dva nova filma.

Ustvarjalni delavnici na Aljaževini

Sekcija za oživljanje starih šeg in navad je izvedla dve delavnici, v katerih so udeleženke izdelovale rože iz krep papirja in ob Veliki noči novejši način barvanja pirhov—marmoriranje. Obe delavnici je vodila predsednica sekcije Marija Podvez. Po končani delavnici so okrasile Aljaževo domačijo—hišo z izdelanimi nageljni, za veliko noč pa s pirhi in prtički.

Rokodelska znanja se prenašajo iz roda v rod. Lep primer je izdelovanje papirnatih rož, ki ima tudi na Slovenskem dolgo tradicijo. Izdelovanje suhega cvetja je bilo poznano v 1. polovici 18. stoletja v Angliji, od koder se je veščina razširila po Evropi in stoletje pozneje dosegla tudi naše kraje. Izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanja preteklih generacij, ki jih pogosto nadgrajujejo z lastno inovativnostjo ter zahtevami sodobnega tržišča.

Nekdaj so omenjene rože izdelovali za vse priložnosti. Ročna spretnost izdelovanja rož iz krep papirja je vpisana v register žive dediščine. To živo dediščino varujemo, jo učimo, predajamo naprej in bo v kratkem prišla tudi v register Unesca.

OŠ Jakob Aljaž Kranj v Aljaževi domačiji

27. 3. 2017

Aljaževo domačijo, rojstno hišo našega znanega Slovenca, v Zavrhu pod Šmarno goro, so napolnila dela izpod malih prstov otrok prve triade Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj. V projektu tehniški dnevi so učenci pod mentorstvom svojih učiteljic pripravili, poslikali in okrasili panjske končnice, katere sedaj krasijo Aljaževo galerijo.

Na odprtje razstave so povabili starše in svoje goste, ki so jih gostili med 27. 3. in 31. 3. 2017 v projektu Erasmus+. Gostili so učitelje in dijake, partnerje v projektu Odkrivanje kulturne raznolikosti z učenci in njihovimi starši. Gostje so prišli iz Italije, Romunije in Turčije. Pripravili so jim pester program.

V spomin na prijetno druženje so članice sekcije za oživljanje starih šeg in navad v starih oblačilih otrokom in starejšim obiskovalcem delile sončnična semena in jih spodbudile, da v svojo okolico posadijo medovite rastline ter tako poskrbijo za ohranitev slovenske čebele - kranjske sivke.

Razstavo so si ogledali vsi učenci prve triade OŠ Jakoba Aljaža Kranj. Filmska foto sekcija jim je predvajala tudi film o Jakobu Aljažu, ki je nastal v realizaciji KUDa JaReM in Studia MEG. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi stalne zbirke v Hiši, Kašči in Aljaževi sobi, kjer so razstavljeni nekateri originalni predmeti našega velikega domoljuba, duhovnika, planinca in skladatelja Jakoba Aljaža.

Koranti na Aljaževi domačiji

21. 2. 2017

V predpustnem času so na Aljaževi domačiji poplesavali koranti, ki so prišli iz Markovcev, da bi odgnali zimo in zle duhove. Pust je prastar praznik, ki ga poznajo mnoga ljudstva. V davni dobi je bil to praznik, ki je imel namen počastiti prednike, in izprositi dobro letino. To je čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodili zle zimske duhove, ki naj bi »očistili« zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad. Hrupni pohodi pošastnih mask so v davnih dneh imeli namen prestrašiti demonska bitja, ki so povzročala zimske viharje in mraz in istočasno buditi prijazna dobra božanstva, ki so prinašala pomlad.

Na “debeli četrtek” so obiskovalcem razstave Pustne maske v Aljaževi galeriji prikazali 32 fotografij pustnih mask s Ptujskega polja, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož, med katerimi prevladujejo liki korantov, kot oni imenujejo ta lik. Skladatelj in dirigent Bojan Adamič je v svojih fotografijah in diapozitivih 6 x 6 cm, katere je posnel s fotoaparatom Hasselblad, poleg enojne ekspozicije prehajal tudi v dvojno ali trojno, torej iz všečnega h grotesknemu, iz dokumentarnega k mitološkemu. Ogledali so si tudi film v režiji Janeza Megliča, Bojan Adamič in Hasselblad, v filmu sodeluje tudi hčerka Alenka Adamič, članica KUDa JaReM.

Tudi to je vezenje

17. 2. 2017

Sekcija za oživljanje starih šeg in navad je pripravila interaktivno predstavitev s krajšim predavanjem o materialih, pripomočkih in načinu vezenja. Svoje izdelke je predstavila članica KUDa JaReM, Sonja Porenta, ki je za svoje izdelke avba, zavijačka, peča, vezeni robci, prt … prejela certifikat kakovosti Obrtne zbornice Slovenije, da so njeni izdelki domače obrti izjemno kakovostni, in sodijo med vrhunske rokodelske izdelke.

S pripovedjo in fotografijami nas je popeljala po pisanih vezeninah (robci k noši, prt s križci, zavese …), po beli vezenini (poustvarjena vezenina na zavijački – vzorec je iz 19. stol., pečo, ročno sešito bluzo – ošpetel), po črni vezenini, kjer s črno svileno nitko vezemo na črno svilo. Predstavila je svojo malo avbico, ki je bila na Dnevih noš v Kamniku izbrana kot “naj nova avba”. Najbolj pa se je v svoji predstavitvi posvetila zlati vezenini in čelniku, ki je našit s svetlečimi okraski in vezen z zlato nitjo.

Vse predstavljene izdelke na fotografijah, so si obiskovalci tudi ogledali in se s Sonjo pogovorili o majhnih skrivnostih vezenja. Na tej predstavitvi je bil prisoten tudi naš častni član, dr. Bojan Knific, dober poznavalec oblačilne dediščine Slovencev.

Aljaževa doba – slovenska podoba

15. 2. 2017

Slovenski kulturni praznik smo zaznamovali tudi na Aljaževi domačiji. Zgodaj dopoldne smo s pevci moškega zbora KUD Oton Župančič Sora prisluhnili poeziji in uglasbenim pesmim Jakoba Aljaža in Franceta Prešerna. Pevce smo popeljali po Aljaževi domačiji. Maloštevilni obiskovalci so spontano prebrali nekaj poezije. Bil je to dan odprtih vrat, ko so si pohodniki in ostali obiskovalci ogledali prostore Aljaževe domačije. Po darovani sveti maši na Šmarni gori se nam je pridružil naš častni član in bivši dovški župnik France Urbanija.

Na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, smo Jarmovci zaključili našo vizijo Aljaževe domačije, kako jo napolniti z vsebino, da bo hiša živela in oddajala pozitivno energijo. Prehodili smo dolgo pot razmišljanja in delovanja v njej. Želeli smo, da bodo ljudje slišali in vedeli, da obstaja v Zavrhu pod Šmarno goro Aljaževa domačija. Z elementi oblačilne dediščine 19. stoletja smo napolnili še zadnji prostor Aljaževe rojstne hiše – KAŠČO. Kašča je bila včasih prostor, ki je služil za shranjevanje živil, predvsem žita, mi pa smo v ta prostor shranili dragocenosti iz naše dediščine. Višji kustos, dr. Bojan Knific, iz Tržiškega muzeja je ob pomoči Dani Megličeve iz KD FS Karavanke pripravil razstavo ALJAŽEVA DOBA – SLOVENSKA PODOBA. V prostoru so razstavljeni dragoceni predmeti naše oblačilne dediščine »narodne noše«, s katerimi so ljudje kazali svojo lokalno, pokrajinsko in narodno pripadnost. Razstavljena je »narodna noša«, ki jo je ohranila naša članica Alenka iz zapuščine Bojana Adamiča in njegove mame. Tudi Jakob Aljaž si je zelo rad nadel »narodno nošo«, s katero je kazal svojo pripadnost, tudi pred cesarjem na Dunaju.

Pred projekcijo filma Peče na Slovenskem smo se Jarmovci zahvalili, z ročno izdelanim nageljnom, Dani Meglič in Alenki Adamič. Za dr. Bojana Knifica pa je sledilo presenečenje, saj smo ga sprejeli v svoje vrste, kot častnega člana KUD JaReM.

Svečani trak Kašče sta prerezala Adamičeva vnukinja Nia in medvoški župan Nejc Smole.

Aljaževa domačija živi in ni muzej, živi tudi zato, ker v Hiši tiktaka stara ura, ki nas spominja na minljivost življenja, na minulost naših prednikov, babic, dedkov in slovenskih ljudi, ki verujejo v človeško poslanstvo.

5. redni občni zbor

13. 2. 2017

Jarmovci smo imeli februarja 5. redni letni občni zbor, kjer smo med drugim sprejeli tudi podrobni plan dela do konca leta.

Izrekanja 2017 v Kult 3000

2. 2. 2017

Izrekanja so tradicionalna srečanja ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev, ki delujejo na območju JSKD Ljubljana okolica in združuje ustvarjalce iz občin Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice. Na področju ljubiteljske kulture delujejo ustvarjalci vseh kulturno umetniških zvrsti.

Zadnjih nekaj let je prizorišče tega tradicionalnega srečanja literatov KULT 3000 v Ljubljani. Prisluhnili smo 10 ustvarjalcem, ki so izrekali svoje lastne zapise proze in poezije. Strokovno srečanje je vodila pesnica in pisateljica mag. Ana Porenta, ki je vodila tudi literarno delavnico in pogovor o prispevkih.

Na letošnjih Izrekanjih je svojo radijsko sago Pirniček in deklica Veneris interpretiral tudi naš podpredsednik Janez Meglič, ki se je lotil prastare sage o nastanku imena kraja v bližini Ljubljane, v zavetju Šmarne gore na levem bregu Save, Pirniče. Predal se je domišljiji, ki jo je bogatil z ljudskim izročilom. Zgodba o dečku Pirničku, deklici Veneris in posebni rastlini venerini lasci je lirična pripoved. Moški in ženski glas, ki se izmenjujeta v pripovedi, kot da skušata ponazoriti nežnost, krhkost, lepoto in čudežnost narave na eni in neodgovoren odnos sodobnega človeka do okolja v katerem živi.

Literarna delavnica se je nadaljevala z večerom, kjer so prebirali svoje prispevke, katere je glasbeno povezovala Nika Solce z uglasbeno poezijo Srečka Kosovela in Ferija Lainščka.

Foto: arhiv KUD JaReM

Prerezali smo slavnostna trakova v Aljaževi domačiji

27. 12. 2016

Decembrski dnevi so vsako leto za Jarmovce zelo delovni, saj so v nestrpnem pričakovanju kakšen bo pri obiskovalcih odmev na njihov večmesečni projekt. Vrhunec je bil 16. decembra, ko je direktor Javnega zavoda Sotočje mag. Gorazd Renko za javnost odprl sobo, kjer se je v prejšnjih stoletjih odvijalo življenje na podeželju, imenovano Hiša v kmečki hiši. Članice so pridno vezle prtičke, zavese, pokrivalo za zibko, namizni prt, zavese, …, za svoje delo so porabile več tisoč ur. Člani pa so izdelovali pohištvo. Lesene predmete klopi, mizo, sklednik, skrinjo so potem poslikali in jim dodali tudi nekaj patine. Hišo so opremili z originalnimi predmeti iz začetka prejšnjega stoletja, iz časa Jakoba Aljaža. Projekt je nastajal pod budnim očesom Romana Verasa in Marije Podvez.

Posebno pozornost je pri obiskovalcih vzbudila Jakobova rojstna soba, saj so v njej razstavljeni nekateri originalni predmeti in kopije. Postavitev te razstave je bila dolgoletna želja podpredsednika KUDa Janeza Megliča, ki je ob snemanju filma Jakob Aljaž fragmenti odkrival kje vse so originali. Trak v Aljaževi sobi je slavnostno prerezala pomočnica direktorja Javnega zavoda Sotočje Ines Iskra.

Ker pa je Jakob Aljaž veliko svojih pesmi ustvarjal ob zvokih citer, nam je slavnostni večer obogatila na igranju na koncertne citre naša priznana umetnica Janja Brlec, ki sedaj študira na Salzburškem Mozarteumu. Za svoj nastop je izbrala dela skladateljev iz Aljaževega obdobja, večer pa se je zaključil z Gruberjevo Sveto nočjo, saj je Aljaž prvi poslovenil nemške besede. Vse je bilo v znamenju Aljaža.

Vrata Aljaževe domačije so odprta vsako soboto in nedeljo od 10.00 do 12.00 ure, oziroma po dogovoru Janez 031 626 855.

Nov lutkovni oder Aljažek

24. 11. 2016

V ponedeljek, 14. novembra 2016 smo se povabljenim obiskovalcem predstavili z novo lutkovno igrico Linček petelinček in odprli naš nov, težko pričakovani, lutkovni oder. Oder smo poimenovali, kot se spodobi po našem vzorniku Jakobu Aljažu, seveda ko je bil le ta še majhen Aljažek. Slavnostni trak sta prerezla župan občine Medvode Nejc Smole in predsednik KUDa JaReM, ter mentor lutkovne sekcije in njen predsednik Roman Veras. Kot se za premiero spodobi je bila dvoranica Aljaževe domačije kar premajhna za številne mlade nadebudneže, ki so težko pričakovali začetek predstave.

Mlade članice lutkovne sekcije Taja, Kjara in Zoja so s svojim mentorjem, Romanom Verasom, naštudirale lutkovno igrico za najmlajše Linček petelinček. Svoje vloge so vadile od začetka šolskega leta. Za mlade lutkarice je bil to kar velik zalogaj, saj so morale poleg besedila obvladati še gibanje z ročno lutko v zakulisju novega lutkovnega odra. Nov lutkovni oder je po svoji zamisli naredil kar mentor sam, seveda ob pomoči še drugih članov društva. Oder je velika pridobitev za obiskovalce, saj bodo lahko lutkarji uprizarjali tudi zahtevnejše komade.

Prvi ponovitvi igrice so lutkarji odigrali za učence 1. in 2. razreda OŠ Pirniče. Nasmejani obrazi malčkov in aplavz so bili darilo mladim izvajalkam za njihovo izvedbo igrice.

Strokovna ekskurzija OZK Medvode v soboto, 15. oktobra 2016

25. 10. 2016

Od zadnje strokovne ekskurzije kulturnih delavcev v Občini Medvode, ki je bila na Kras, so minila tri leta. Med tem časom se je zamenajlo tudi vodstvo OKZ. Upravni odbor se je odločil, da se bodo kulturniki letos podali na drug konec Slovenije. Pot nas je tako vodila na Štajersko.

Na nič kaj prijazen jesenski deževen dan smo se zgodaj zjutraj z avtobusom in mini busom odpeljali proti Vitanju. V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT, sta nas pričakala vitanjski župan gospod Mirko Polutnik in Dragan Živadinov, “oče” KSEVTa. “Zelo sem vesel, da si je moj dolgoletni prijatelj in sodelavec vzel svoj dragoceni čas med Borštnikovim srečanjem in svojo novo gledališko predstavo v Mariboru, ter nas vodil po KSEVTu”, je povedal član UO OKZ, podpredsednik KUD JaReM Janez Meglič in koordinator te strokovne ekskurzije.

V Vitanju od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga je KSEVT osrednji kulturni prostor. Zanimivo je bilo Draganovo vodenje po stavbi, odprti leta 2012, zasnovani in narejeni po načrtih prve geostacionarne vesoljske postaje – bivalnega kolesa, ki ga je davnega leta 1928 opisal Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, pionir kozmonavtike in vesoljskih tehnologij. Bivalno kolo ustvarja umetno gravitacijo in je opisano v njegovi knjigi Problemi vožnje po vesolju – raketni motor. Ogledali smo si razstavi Herman Potočnik Noordung in Objektivi in Ikone nevidnega.

Razstavo Objektivi sestavljajo originalne filmske in fotografske kamere, ki so jih kozmonavti uporabljali v zadnjih petdesetih letih v vesolju. Na razstavi je na ogled tudi okno Vzor z vesoljske ladje Vostok 2, skozi katero je kozmonavt German Titov leta 1961 prvič v zgodovini posnel površje Zemlje na filmski trak. Razstavljena je tudi filmska kamera Kiev 16S, uporabljali sta jo posadki Voshod 1 in Voshod 2 z astronavti V. Komarov, B. Jegorov, K. Feokistov, P. Beljajev in A. Leonov. “Isti model kamere je uporabljal tudi mojster Bojan Adamič”, je dejal Janez Meglič, ki v muzeju Studia MEG hrani Adamičevo kamero.

Pot smo kulturniki nato nadaljevali v Slovenske Konjice, v knjižnico, kjer so nam predstavili delovanje in financiranje javnih zavodov Knjižnice, Kulturnega centra in TICa pod enim vodstvom.

Že smo v popoldanskem času. Pot nas je vodila v naš največji muzej na prostem v Rogatec. Ogledali smo si prenešeno rojstno hišo pesnika Jožeta Šmita, v kateri je bila prikazana tudi delavnica ustvarjanja in peke “žulik”, kovačijo, skedenj, lodn trgovino z mešanim blagom, svinjak, gospodarsko poslopje, čebelnjak, viničarsko hišo, vodnjak …

Za konec naše strokovne ekskurzije pa smo obiskali še Dvorec Strmol, katerega je Jakob Strmolski iz Cerkelj na Gorenjskem prejel od celjskih grofov. Prvič je bil omenjen leta 1436 kot obrambni stolp, ki se je kasneje razvil v graščino. Danes je to objekt, kjer prirejajo razstave, ustvarjalne delavnice, organizirajo poroke, prirejajo koncerte, predavanja … V koncertni dvorani so akustiko preizkusili tudi pevci kvarteta Fone Megale KUD FSF iz Senice.

Dan se je prevesil v večer, katerega smo zaključili v prijetnem druženju medvoških kulturnikov.

Izlet je organizirala Turistična agencija LOKA TURIST z vodnikom Venčem. Bil je nepozaben dan poln vtisov.

Zahvala Mirka Polutnika, župana Občine Vitanje (.pdf)

Floribus in aeternum v Aljaževi domačiji

22. 10. 2016

Rože so večne. Vsakdo izmed nas je že podaril ali prejel šopek rož, ali pa samo en cvetek. Kako se mamica razveseli cvetlice, katero je njen otrok, s svojimi majhnimi prstki, odtrgal na bližnjem travniku in ji jo je podaril. Cvetje podarjamo in sprejemamo ob številnih priložnostih. Rože nas povezujejo in ne razdvajajo.

Člani KUDa JaReM smo za to razstavo poslali vabila za udeležbo KUDom v občini Medvode in številnim našim prijateljem po Sloveniji, ki imajo med sabo likovnike in fotografe. Našemu povabilu so priključila društva KUD Fofité s svojo foto sekcijo, Društvo likovnikov iz Cerkelj na Gorenjskem, likovniki KUD Zbilje in KUD Pirniče, KD Sejalec umetnosti ter likovniki in filmska foto sekcija KUD JaReM. Svoje izdelke so povezali v čudovit šopek in ga podarili številnim obiskovalcem odprtja razstave. Izdelki bodo krasili Aljaževo domačijo do sredine novembra.

Kot so v svojih pozdravnih besedah izpostavili predsednik foto sekcije Fofité Boris Primožič in predsednika likovne sekcije, Roman Veras in filmske foto sekcije, Gregor Meglič iz domačega KUDa, nas rože združujejo. Gregor Meglič se je predstavil tudi z video filmom na glasbo Johanna Straussa mlajšega Na lepi modri Donavi. S skrivnostno govorico rož in barv so nam ustvarjalci sporočili svoj pogled na lepoto cvetja.

“Ličkali smo”

8. 10. 2016

26. Dnevi evropske kulturne dediščine in 4. Teden kulturne dediščine so potekali od 1. do 8. oktobra 2016. Odprtje je bilo v Štanjelu, ene najstarejših in najlepših naselij na Krasu. Sodelovale so vse regije od Gorenjske do Zasavske regije ter v Avstriji Bad Radkersburg in kraji v Furlaniji Julijski krajini.

Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije je dejal: “Naše življenje je na vsakem koraku prežeto z dediščino vseh prednikov. V vsakem trenutku bivanja s poustvarjanjem dediščine in njenih novih izrazov ter izzivov razbiramo duhovno genetiko, izjemnost vsakega posameznika in vsake skupnosti. Kulturna dediščina niso mrtvi zidovi, niso predmeti v muzejih ali na podstrešjih. Dediščina je naš odnos do ustvarjalnosti predhodnikov in znanje ter upoštevanje izkušenj vedno novega bivanja.”

Člani sekcije za oživljanje starih običajev KUD JaReM smo se odločili, da 1. oktobra 2016, oživimo stare navade kmečkega opravila na deželi. Ličkali koruzo ali kožuhali, lupali smo koruzo pod toplarjem Pr'Črnet, Verje pri Medvodah. Na ekološki kmetiji smo oživeli star ljudski običaj, staro kmečko opravilo. Med delom smo si pripovedovali razne zgodbe, zapeli nekaj ljudskih pesmi, pridružil se nam je godec, harmonikar. K delu smo povabili sosede, prijatelje in znance.

Pred desetletji je ličkanje koruze sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila, pa tudi prava veselica za staro in mlado. To je bil tisti lepi kmečki običaj, ki je nekdaj na vseh kmetijah lepšal jesenske večere.

Dan se je prevesil v večer. Ženske so ličkale storže, jim odstranjevale liste, pustile so dva do tri za vezanje v pare. Otroci so iskali najlepše storže. Posebno srečo je imel tisti, ki je našel rdečega.

Z izginjanjem skupinskih opravil je izginila tudi potreba po medsebojni pomoči, istočasno pa so izginile tudi različne oblike druženja in zabave s katerimi so si ponavadi popestrili delo in njegov zaključek. Danes šege zopet oživljamo, zato da jih spoznavajo tudi mladi in da se ohranijo v naši dediščini.

Vsi zbrani so v en glas zapeli vidimo se Ob letu osorej!

Spomini na poletje pod Aljaževo trto

26. 9. 2016

V petek, 23. septembra je literarna sekcija s svojim predsednikom Matejem Cigaletom pripravila literarni večer. S svojo poezijo so se predstavili Agata Trojar, Alenka Mihorič, Andrejka Jereb in Mira Velkavrh, ki se je prvič predstavila na Aljaževi domačiji. Irena in Matej Cigale sta nas s svojo prozo popeljala v bližnjo preteklost spominov. Zanimiv je bil tudi nastop predsednika KUDa, Romana Verasa, s pripovedjo pesmi Usoda starega človeka.

Literarni večer je s svojo violino popestrila Alja Šlenc iz Verja. Zaigrala je 1. stavek Vivaldijevega koncerta v G-duru in Salut d'Amour skladatelja Edwarda Elgarja. Mlado glasbenico je prisotno občinstvo nagradilo z velikim aplavzom, saj je pokazala nadarjenost pri izvedbi zahtevnega repertoarja, posebno pri izvedbi 1. stavka Vivaldijevega koncerta, saj je njen lok čudovito drsel po strunah in napolnil Jakobovo dvoranico z odmevi not.

Na začetku literarnega večera smo si ogledali tudi eksperimentalni poetični igrani film Poezija med vodami, posnet na verze Agate Trojar.

Aljaževi dnevi v Mojstrani

18. 9. 2016

Za nami so 24. Aljaževi dnevi v Mojstrani, v polni dvorani Slovenskega planinskega muzeja je filmska foto sekcija prikazala dokumentarni film Jakob Aljaž fragmenti. Gledalci so po končani projekciji ustvarjalce filma nagradili z velikim aplavzom. Direktorica Zgornjesavskega muzeja Jesenice, Irena Lačen Benedičič, se je zahvalila za uspešno sodelovanje. Pogrešali smo nekatere povabljence iz občine Medvode.

V torek, 6. septembra je filmska foto sekcija pripravila razstavo Filmski plakati 1948 – 2011. Na razstavi so originalni plakati Na svoji zemlji 1948, režiserja Franceta Štiglica, Nočni izlet 1961 režiserja Mirka Groblerja v katerem igra Špela Rozin, ki je naredila veliko mednarodno filmsko kariero, Špela Rozin prihaja večkrat na naše prireditve na Aljaževo domačijo, Ne joči Peter 1964 v režiji Franceta Štiglica in komponista Bojana Adamiča, Post Scriptum 1988 režiserja Boštjana Hladnika… Razstavili smo tudi plakat Slovenske kinoteke iz februarja 2016, na katerega smo zelo ponosni, saj smo 1. februarja v organizaciji Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije prikazali naše filmske stvaritve. Eksperimentalni kratki film 21. stoletje, Moderni izrazi umetnosti grafika R.1., Bojan Adamič in Hasselblad in dokumentarni etnografski film Peče na Slovenskem.

Film Peče na Slovenskem bo TV Slovenija v letu 2017 uvrstila v svoj televizijski program.

Od ponedeljka 12. septembra je na Občini Medvode likovna razstava KUDa JaReM.

Pričujoča razstava, ki vam jo predstavlja KUD JaReM, je plod sodelovanja medvoških slikarjev iz različnih kulturnih društev, pa tudi društev izven naše občine. Dela so nastajala med letom za različne priložnosti, oziroma prireditve v organizaciji KUD JaReM. Tako so najštevilnejše slike iz Ex tempora Aljaževina 2016, ki je bil julija en dan v Hrašah, dva dni pa na Aljaževi domačiji. Slike predstavljajo po eni strani dela nastala na osnovi radijske sage o Pirničku in deklici Veneris, avtorja Janeza Megliča, v izvedbi Poldeta Bibiča ter njegove vnukinje, dramske in filmske igralke, Nine Rakovec, po drugi strani pa je umetnike pritegnila večna tematika o štirih letnih časih. Tudi slike z zanimivo vsebino, oziroma naslovom voda, zrak, kristali in oblaki ni ostala brez odziva. Kar nekaj del pa je krasilo tudi našo zelo odmevno in kvalitetno razstavo o idrijskih čipkah. Seveda je to glavnina razstavljenih slik, so pa še tudi druge, nič manj zanimive tako po vsebini, kot motivih.

Razstavo se je možno ogledati v času uradnih ur ponedeljek, sreda in petek.

V petek, 23. septembra pripravljamo literarni večer pod Aljaževo trto na Aljaževi domačiji Obudimo čitalništvo na Slovenskem, na katerem bodo sodelovali člani literarne sekcije. Na literarnem večeru bo prvič s svojo violino sodelovala mlada glasbenica Alja Šenc iz Verja.

V soboto, 1. oktobra sekcija za oživljanje starih običajev pripravlja Večer po toplarjem Pr' Črnet v Verjah. Prikazali bodo ličkanje koruze povezano s prozo, vezano na kmečka opravila.

Gostilna pr' Francet

11. 8. 2016

Toplo avgustovsko nedeljo so v Gostišču Jezero, ob Zbiljskem jezeru, snemali priljubljeno oddajo regionalnih televizijskih hiš Gostilna pr' Francet, ki jo vodi pevec, avtor besedil in glasbe, ter izkušen povezovalec programa Franci Peternel. Oddaja je kolaž lokalnih tematik, ki se prepletajo z narodnozabavno glasbo. Predstavila so se lokalna društva in organizacije TD Smlednik s prireditvijo Kuhanje grajskega lonca, Javni zavod Sotočje, HE Medvode, TD Žlebe Marjeta, KD Sejalec umetnosti, KUD Pirniče in KUD JaReM.

Naše aktivnosti so na prireditvi predstavili predsednik Roman Veras, podpredsednik Janez Meglič, predsednica sekcije za oživljanje starih običajev Marija Podvez in član društva, ter lastnik ekološke kmetije Pr’Črnet, Štefan Čebašek. Predstavili so številne projekte, ki se bodo zvrstili do konca letošnjega leta.

Že 25. avgusta bomo v Planinskem muzeju v Mojstrani, s filmom Jakob Aljaž – fragmenti, odprli 24. Aljaževe dneve, dneve posvečene dolgoletnemu dovškemu župniku Jakobu Aljažu, ki je pričel svoje službovanje v župnijski cerkvi sv. Mihaela 27. avgusta 1889.

Septembra bomo v Aljaževi domačiji, v Zavrhu pod Šmarno goro, predstavili originalne Filmske plakate od prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji iz leta 1948, do novejših filmov. Predvajali bomo tudi film Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena in njegov kratkometražni film z istim naslovom.

1. oktobra sledi Večer pod toplarjem, kjer bomo oživeli stare vaške običaje ob ličkanju koruze, prepevali ljudske pesmi ob zvokih harmonike … 11. oktobra bo sledilo še odprtje foto in likovne razstave Floribus in Aeternum, kjer bodo s svojimi prispevki sodelovali likovniki medvoških kulturnih društev.

Letošnje leto bomo zaključili z večmesečnim projektom Hiša v kmečki hiši. Člani društva bomo izdelali opremo kmečke sobe, kjer se je nekoč odvijalo vse dogajanje, od kmečke peči, bogkovega kota, tabernaklja, do zaves in prtov.

Medvode so “fest”

16. 7. 2016

V mesecu juniju so Medvode gostile mednarodno srečanje štirih mest, pobratenega Cresta (Francija), Ponte San Nicolo (Italija), Nidda (Nemčija) in Zaječar (Srbija). To sodelovanje so organizirali v sodelovanju z javnimi zavodi in društvi. Vse je potekalo v okviru praznovanj Medvode so “fest”.

KUD JaReM se je s svojimi sekcijami vključil v letošnje enomesečno praznovanje.

Najprej so gostili “prvo” besedilopisko slovenskih zimzelenih popevk Elzo Budau. Ob prijetnem poletnem večeru so se na Aljaževi domačiji sprehodili skozi nekatera njena znana besedila. Težko je bilo izbrati izmed več kot tisoč besedil, katera bi skupno poslušali. Izbrali so popevke S teboj, Samo nasmeh je bolj grenak, šanson Balkoni moje mladosti, Ljubezen v f-molu in Poletno noč, s katero so zaključili s poletnim soncem ožarjen večer.

Člani lutkovne sekcije so za otroke iz vrtca Pirniče, skupina Gumbki, pripravili malo lutkovno šolo Abeceda lutkovne predstave. Malčki so se seznanili z vrstami lutk od ročne lutke, lutke na palici, marionete, naprstne lutke, senčne lutke … Spoznali so nekatere zakonitosti gibanj lutke po odru, seznanili so se z izdelavo lutke, s kostumografijo, sceno in raznimi dodatki, z rekviziti. Veliko radosti in veselja so otroci pokazali, ko so si vsi sami nadeli ročno lutko in se z njo poskusili gibati, se pogovarjati.

Na koncu pa so še sledili lutkovni predstavi Duhec in Jakob Aljaž. Veseli in nasmejani otroški obrazi so nam povedali vse.

“Literati” tudi na letošnji kresni večer niso pozabili. Kresni večer je najbolj magičen čas v letu. V tej noči svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja. Za letošnjo temo praznovanja kresnega večera pod Aljaževo trto, so izbrali Zgodbe iz Medvod. Ob soju bakel in sveč, ter čarobne moči ognja so obudili legende o smledniškem gradu in skrivnostni kači, ki čuva zaklad, o gradu Jeterbenk in neusmiljenih vitezih, o zadnjem roparskem vitezu Jakobu in Marjeti, ki sta zgradila cerkvi sv. Jakoba na Petelincu in sv. Marjete v Žlebeh, o zmaju, ki je bival v globeli med cerkvama in sago Pirniček in deklica Veneris, kjer glasbena oprema dopolnjuje dramatičnost dogajanja, glasova obeh interpretov Poldeta Bibiča in njegove vnukinje Nina Rakovec, pa še dodatno bogatita zvočno podobo sage.

Turistično društvo Hraše je na dan državnosti organiziralo pohod Od Jakoba do Aljaža. Prijeten izlet s pohodniškim pridihom so pričeli pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah, se peš odpravili na Stari grad, nato pa pot nadaljevali po gozdu do Aljaževe domačije v Zavrhu, kjer so jih pričakali člani KUD JaReM. Pohodnike so popeljali po Aljaževi poti in si z njimi ogledali razstavo idrijskih čipk. Pohodniki so se vrnili v Hraše in prireditev zaključili z druženjem na kmetiji Janhar.

“Likovniki” so imeli že 5. likovni Ex tempore Aljaževina, kateremu se je tudi letos pridružil Ex tempore v Hrašah. V okolici cerkvice sv. Jakoba in njeni senci so ustvarjali odrasli likovniki. Otroci pa so ustvarjali v ustvarjalni delavnici Slikanje pravljičnih likov. Mladi ustvarjalci so poslušali sago o Pirničku in deklici Veneris, nato pa so v svojih izdelkih izpovedali sporočilnost sage. Zvečer je bila na ploščadi pred cerkvico otvoritev nastalih likovnih del.

V ponedeljek, 4. julija so na Aljaževi domačiji predstavili likovna dela nastala na Ex tempore Aljaževina 2016. Obiskovalcem otvoritve so predstavili sago o Pirničku in deklici Veneris, s katero so jih popeljali v svet pravljic, letnih časov, vode, zraka, oblakov, kristalov.

Člani sekcije za oživljanje starih običajev so od 11. 7. do 14. 7. dopoldne v prijetnem hladnem okolju okrepčevalnice Stan v Medvodah, nad Zbiljskim jezerom, vodili brezplačno otroško ustvarjalno delavnico. Z njo so otrokom polepšali poletni počitniški čas.

V četrtek, 25. avgusta 2016 ob 19.00 uri bo filmska foto sekcija predstavila v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani dokumentarni film Jakob Aljaž – fragmenti. Zakaj prav avgust? Zato, ker je 27. 8. 1889 prišel Aljaž za župnika na Dovje, kjer je nastopil službovanje v cerkvi sv. Mihaela.

Vidimo se 25. avgusta v Mojstrani.

Foto: arhiv KUD JaReM

Zgodbe iz Medvod pod Aljaževo trto

1. 7. 2016

23. junija v zahajajočem soncu se nam je Aljaževina vzpodbudno nasmihala in nam vlivala radost. Kresni večer je bil. Najdaljši dan v letu. Ni si mogoče zamisliti lepšega kot je pod Aljaževo trto praznovati kresno noč. Običaj izvira iz davnih časov. Časov, ko so bili ljudje bolj povezani z naravo in so čutili čarobno moč najdaljšega dneva v letu.

To je bil cilj literarne sekcije KUD JaReM. Gledalce so ob prihodu sprejele deklice s cvetnimi venčki. Poškropile so jih s praprotjo, namočeno v praprotno vodo, jim ponudile sol in kruh. Navada, ki se je ohranjala stoletja.

Tudi mi smo imeli svojo zamisel. Medvode z okolico so posejane s številnimi pravljicami in legendami, žal že skoraj pozabljenimi. Obudili smo jih. Morda so poslušalci katero slišali prvič. Zagorele so bakle in sveče. Oglasila se je čudovita glasba, ki se je prepletala simfonija narave. Za seboj nas je potegnila. Zdelo se je, da sedimo na travniku, da smo celota.

Pod peresom scenaristke, Irene Cigale smo se posvetili mitom in legendam iz okolice Medvod. Kakor vsi uspešni dogodki je bil tudi ta plod skupnega dela. Roman Veras, se je poleg vživetega nastopa publiki predstavil tudi s svojimi slikami. Vlasta Milač je sodelovala ne le z prijetnim glasom, ampak je tudi s poznavanjem okoliških legend. Taja Špenko, najmlajša nastopajoča na prireditvi je sodelovala s svojo neverjetno energijo in zelo ljubkim glasom, ki bo poslušalcem ostal v spominu. Matej Cigale popestril program s svojimi priredbami lokalnih legend, in s svojim glasom, ko je nastop popestril s pesmijo. V takem sožitju so pravljice in pripovedke zaživele doživeto in resnično.

Foto: Jerica Meglič, filmska foto sekcija

Abeceda lutkovne predstave

20. 6. 2016

Na Aljaževi domačiji je bilo v četrtek dopoldne 16. junija letos zelo živahno in nadvse prijetno. Rojstno hišo Jakoba Aljaža so namreč “zavzeli” otroci iz vrtca Medvode – enota Zgornje Pirniče. Z neverjetnim zanimanjem so si ogledali razstavo idrijskih čipk, rojstno hišo našega sokrajana in njeno okolico. Ob uvodnem pozdravu in kasneje, preko lutkovne igrice Dobri duhec in Jakob Aljaž pa so na izviren, lahkoten in zanimiv način izvedeli o življenju, delu in času v katerem je živel in ustvarjal naš slovenski domoljub.

Obisk otrok pa je bil namenjen predvsem lutkovni delavnici – Abeceda lutkovne predstave. Prav mladi otroci iz vrtca so zaokrožili spomladanski del lutkovne delavnice, ki jih za medvoške šolarje in predšolske otroke organizira lutkovna sekcija KUD JaReM. Delavnice vodijo lutkarji z dolgoletnimi izkušnjami na področju odigranih, režiranih, napisanih lutkovnih predstav in delavnic.

Izobraževanje se bo nadaljevalo jeseni, namenjeno pa bo predvsem starejšim članom in dijakom, ki se bodo poleg izvajanja zahtevnejših oblik lutkovne predstave, posvetili predvsem izgradnji novega, sodobnejšega lutkovnega odra in v končni fazi uprizoritvi nove lutkovne predstave Linček petelinček.

Seveda pa ostaja tudi pri jesenski lutkovni delavnici še naprej eden glavnih ciljev pridobiti nekaj nadarjenih mladih lutkarjev, s katerimi bi okrepili igralsko ekipo lutkovne sekcije KUD JaReM.

Foto: Jerica Meglič, filmska foto sekcija

Samostojna razstava Manje Čamernik

20. 6. 2016

V poslovni stavbi Slovenskih železnic je do 30. junija odprta samostojna likovna razstava članice našega KUDa JaReM Manje Čamernik. Na njej razstavlja 28 slik v tehniki olje na platnu, ki so nastale v obdobju 2008 – 2016.

Po mamini zaslugi se je že v zgodnjih otroških letih seznanila z likovnim ustvarjanjem v Pionirskem domu, kjer je pod vostvtvom Bogdana Borčića in Alenke Gerlovič spoznavala likovni svet. Takrat je prejela tudi nagrado za svoje kiparsko delo, ki je bilo razstavljeno v Moderni galeriji. Žal ji kasneje ni bilo možnosti uresničiti sanj in študirati na likovni akademiji. Zato je slikala le občasno.

Po upokojitvi pa se je začela intenzivneje ukvarjati s svojimi konjički. Predvsem s slikanjem.

Sodelovala je na več Ex temporih in likovnih delavnicah Gradišče, Hrastovlje, Sečovlje, Krka, grad Jablje, ter imela več samostojnih razstav Revija Vzajemnost, NLB Medvode, dvorec Štatenberg, knjižnica Zalog, knjižnica Polje, DSO Fužine … Z društvom likovnikov Ferdo Vesel je razstavljala na skupinskih razstavah v Muljavi, Šentvidu pri Stični, Topolščici, Strunjanu, Ivančni Gorici, Grosuplju, Zavodu Soča, Štanjelu … Od leta 2012 pa sodeljuje tudi na skupinskih razstavah KUDa JaReM.

Manja o sebi pravi: “Najraje slikam krajine in šopke. Včasih pa me pritegne tudi kakšen drug motiv, kakšen portret ali abstrakcija. Ker se veliko ukvarjam tudi s fotografijo in vrtnarim, zanimivih idej nikoli ne zmanjka. Pred časom sem se ukvarjala tudi s tapiserijami, slikala v akvarelni tehniki in risala botanične risbe s svinčnikom. Niti domači čebelnjak ni ostal neposlikan. Tudi kiparstvo mi ni tuje in upam, da bosta čas in zdravje dopuščala, da bom lahko še dolgo uživala v ustvarjanju.”

V zadnjem letu se občasno vrača k akvarelu in akrilnim barvam, vendar ji slikanje z oljnimi barvami ostaja najljubše.

Foto: osebni arhiv

Srečanje z Elzo Budau pod Aljaževo trto

13. 6. 2016

V petek 10. junija nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Po dopoldanskem deževju so se popoldne razkadili deževni oblaki in posijalo je sonce. Ogenj v naših srcih je vzplamtel, saj smo vedeli, da bomo zvečer lahko pod Aljaževo trto gostili našo “prvo” besedilopisko Elzo Budau. Z njenim starim znancem sta se sprehodila skozi nekatere njene tekste za popevke, katerih je napisala preko tisoč. S teboj odkrivam zdaj nov svet … je bil moto večera, katerega je povezoval Janez Meglič. V interpretaciji Majde Sepe, Ditke Haberl in Beti Jurković smo poslušali skladbe S teboj (1964), Samo nasmeh je bolj grenak (1. nagrada občinstva in žirije na Slovenski popevki 1976), Balkoni moje mladosti (Šanson Rogaška Slatina 1985), Ljubezen v f-molu in večer zaključili z njenim prvim besedilom za popevko s Poletno nočjo, ki je prejela na Slovenski popevki leta 1964 prvo nagrado občinstva, v izvedbi Beti Jurković. Z nostalgijo smo se spomnili zimzelenih slovenskih popevk in njihovih skladateljev: Mojmira Sepeta, Jureta Robežnika, Atija Sossa, Jožeta Privška, Bojana Adamiča, Milana Ferleža …

V knjigo vtisov so obiskovalci zapisali svoje vtise. Naj jih navedemo nekaj:

Vesela sem, da sem z gospo Elzo Budau preživela lep večer pod nebom modrim posejan z zvezdami.

—Metka

Hvala Elza za prečudovit poletni večer, ki si ga nam namenila. Vzdušje in tvoje pripovedovanje o pisanju besedil me je navdušilo, s tem pa si nam pokazala tvojo notranjo lepoto.

—Irena

Poletni večer, nadgrajen z enkratno “Poletno nočjo” gospe Elze Budau, ki je s svojimi stvaritvami dosegla vrhunce slovenske poezije, s katerimi nam je enkratno polepšala tudi to poletno noč kar je nadgradila še s svojimi duhovitimi razlagami svojega ustvarjanja.

—Drago

To je bil pravi kulturni večer. Lepo je doživeti večer z gospo Elzo to je nekaj nepozabnega; to me je vrnilo v časa odraščanja, čas romantike. Nikoli si nisem mislil, da bom gospe Elzi tako blizu, to je večer, ki pusti v duši nekaj velikega, izpolnile so se mi želje. Njena besedila, melodije, popevke in orkester, ki ga je vodil Jože Privšek, to nam vsem manjka, to je bilo vredno doživeti!

Še enkrat naj se vrnejo lepi, čudoviti časi. Hvala prisrčno je bilo gospa Budau.

—Dušan

V knjigi vtisov nam je tudi Elza Budau pustila nekaj svojih besed.

Šele ko se opogumiš in odpreš okna svoje duše, vrata svojega srca, se ti lahko zgodi, da tudi drugi ljudje odprejo ta okna, ta vrata in začutimo vso toplino človeške bližine, se začutimo povezane in smo eno, malo ozvezdje v vsemirju.

Poletna noč ima svojo moč.
Prepustimo se ji.
Bilo mi je lepo z vami. Hvala.

—Elza Budau

Pesniški večer Alenke Mihorič

30. 5. 2016

Toplega majskega večera smo pripravili pesniški večer naše članice Alenke Mihorič. V zavetju Aljaževe trte so najprej nastopili učenci matične glasbene šole Franca Šturma. Ena največjih glasbenih šol ima danes matično šolo na Celovški cesti, dislocirano enoto na Drenikovi cesti in podružnice na območju Mestne občine Ljubljana in Občine Medvode. Nastopili so učenci flavte Jona Urbanc Znoj, Katarina Briški in Gregor Matej Klun, katere je za nastop pripravila učiteljica Vesna Belić. Svoj nastop pa sta zaključila sestra in brat Agata in Gabrijel Pflaum z igranjem na kljunasto flavto in violončelo. Njuni učiteljici sta Nevenka Tršan Hočevar in Špela Golobič. Pri koordinaciji nastopa, ki je zaoral ledino našega skupnega sodelovanja je veliko pripomogla pomočnica ravnateljice gospa Polona Vratanar. Jarmovci si želimo še nadaljnjega sodelovanja z glasbeniki. V jeseni bi radi na Aljaževi domačiji uvedli koncerte mladih glasbenikov.

V nadaljevanju pa so člani KUD-a Irena, Matej, Janez in avtorica zbirke Kodeljice interpretirali poezijo. Sledil je pogovor z Alenko Mihorič, ki ga je vodila Mojca Luštrek. Tako smo spoznali vsebino večine njenih pesmi iz te zbirke.

Večer smo zaključili v prijetnem klepetu in predstavitvi pomena Jakoba Aljaža za Slovence, ter obiskovalce popeljali po trenutni razstavi Idrijske čipke. Obiskovalci so bili navdušeni nad izdelki izpod rok Irene Cigale, ki je danes interpretirala tudi Alenkino poezijo.

Več o Alenki lahko preberete na straneh naše literarne sekcije.

50 let FS Karavanke – ples je naš svet

23. 5. 2016

V soboto 21. maja je Folklorna skupina Karavanke praznovala 50-letnico svojega delovanja. Ustanovljena je bila ob pobratenju Tržiča s francoskim mestom Sainte-Marie-aux-Mines. Kot se za tak visok jubilej spodobi, so ga s številnimi obiskovalci praznovali v prepolni Dvorani tržiških olimpijcev. KUD JaReM je bil povabljen, da skupaj z njimi deli ta visok jubilej. Morda se vprašate zakaj? Zato, ker smo skupaj z njimi ustvarili prvi dokumentarni film Peče na Slovenskem, kjer sta plesalca poustvarila star ples iz 17. stol., seveda v takratnih narodnih nošah. Med KUDom JaReM in FS Karavanke so se stkale prijateljske vezi. Lani decembra smo predstavili v rojstni hiši Jakoba Aljaža, v sodelovanju s Tržiškim muzejem razstavo Peče na Slovenskem, kjer smo prikazali tudi peče, katere so po muzejskih predlogah ustvarile članice sekcije za oživljanje starih običajev.

Slavnostni koncert je odprl župan Tržiča mag. Borut Sajovic, ki je nato v narodni noši s svojo plesalko – soprogo uvedel gledalce v nepozaben večer.

Predstavile so se nam folklorne skupine od najmlajše otroške do veteranov. Med pozameznimi prepleti ljudskih plesov iz Štajerske, Ziljske doline, Bele Krajine in Gorenjske, pa so nas pevke ljudskih pesmi s svojimi mladostnimi glasovi popeljale v svet naše pripovedne epske pesmi.

Večer so zaključili s podelitvijo naslova častni član / članica Marjanu Vodnjovu, Ljubi Nadišar in dr. Bojanu Knificu, ter podelitvijo Maroltovih znački, ki jih plesalcem podeljuje JSKD za večletno delo v folklornih skupinah.

Na koncertu je bil prisoten tudi starosta, etnokoreograf osemdeset letni Mirko Ramovš, ki je poudaril pomen ohranjanja slovenskih plesov in pesmi za našo kulturno identiteto. Poudaril je da je FS Karavanke orala ledino pri oblačenju in je z dr. Bojanom Knificem pustila neizbrisen pečat pri oblikovanju podobe vseh slovenskih folklornih skupin.

Muzejski večer v Liznjekovi domačiji

21. 5. 2016

Veliko število slovenskih muzejev in galerij po celi Sloveniji je tako tudi letos maja obeležilo praznovanje Mednarodnega muzejskega dne z dnevom odprtih vrat s prostim vstopom in različnimi prireditvami.

Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 35.000 muzejskih institucijah v več kot 140 državah sveta. Med njimi tudi Slovenija s svojo mrežo raznolikih muzejev.

KUD JaReM se je vključil v to praznovanje, v sodelovanju s Tržiškim muzejem in Gornjesavskim muzejem iz Jesenic, s predvajanjem dokumentarnega filma Peče na Slovenskem.

V starem gospodarskem poslopju Liznjekove domačije je bil 18. maja muzejski večer, kjer je imel kustos Tržiškega muzeja, dr. Bojan Knific, predavanje na temo oblačilne dediščine, ter vodil delavnico zavezovanja peč, predvsem pa značilne petelinčkove vezave. Sledil je še zaključek večera, kjer so predvajali prvi etnografski film Peče na Slovenskem. Muzejskega večera so se udeležile tudi mlade plesalke najbolj številne folklorne skupine Mladika iz Argentine, ki so na štirinajst dnevni turneji po Sloveniji. Nastopili bodo kar sedemkrat. Njihova želja je bila izvedeti kaj več o pečah, predvsem pa naučiti se pravilne zavezave tega ženskega pokrivala, kar bodo koristno uporabile pri svojih nastopih.

Liznjekova domačija sredi Kranjske Gore je bila bogat gruntarski dom ob nekdaj glavni vaški poti. Zgrajena je bila v drugi polovici 17. stoletja. Danes se nam kaže kot prototip pristne slovenske alpske hiše. K njej spada značilno veliko gospodarsko poslopje z letnico 1781. Hišo krasijo poslikave na fasadi, kamnit polkrožni portal in lesen gank (balkon). V zidanem pritličju so črna kuhinja, veža, vežna in hišna kamra ter hiša z lesenim stropom, kjer je izrezljana rozeta in letnica 1781 na nosilnem tramu. V kletnem prostoru je gostujoča razstava Peče in rute – pokrivala slovenskih žena.

Zahvala za projekcijo filma (.pdf)

Idrijske čipke v Aljaževi domačiji

15. 5. 2016

Idrijska čipka, ki se že stoletja nosi s svojo lepoto po svetu, krasi od 13. maja do 3. julija letos tudi Aljaževo domačijo v Zavrhu pod Šmarno goro. Svoje čudovite klekljane izdelke so na petkovi večerni otvoritvi razstave predstavile štiri klekljarice, od tega dve, ki sta svoje znanje pridobili tudi v znameniti Idrijski čipkarski šoli, ki deluje neprekinjeno že od leta 1876.

Klekljanje je rudarskim družinam prinašalo nekaj dodatnega zaslužka, danes pa se kleklja bolj za dušo, oziroma hobi. Kljub temu pa idrijske čipke predstavljajo izziv tako priznanim modnim oblikovalcem, kot umetnikom in drugim ustvarjalcem.

Med tisti dve, ki negujeta našo slovensko živo kulturno dediščino, oziroma klekljata idrijske čipke bolj za hobi, oziroma dušo, kot za prodajo, in katerih bogati opus nam ponujata na ogled in občudovanje sta tudi čipkarici Ančka Rup iz Kranja in Irena Cigale, članica KUD JaReM iz Medvod. Obe pravita, da živita predvsem za čipko.

Repertoar in tematika njunih razstavljenih čipk sta zelo pestra in obsežna, saj klekljani izdelki zasedajo vse razpoložljive razstavne prostore.

Prikazu te bogate zbirke obeh čipkaric se pridružujeta, sicer samo s po dvema, pa vendar dovolj kakovostnima klekljanima izdelkoma tudi članica KUD JaReM Sonja Porenta iz Medvod in Brigita Kavčič iz Rovt pri Logatcu. Razstavo pa dopolnjuje še slikar Roman Veras z živo barvnim opusom tihožitij in drugimi slikarskimi motivi manjšega formata.

V prepolni dvorani rojstne hiše Jakoba Aljaža je obiskovalce popeljala na sprehod po čudoviti beli simfoniji razstavljenih čipk citrarka Nežka Bogataj z znanimi melodijami klasične in ljudske glasbe. Nežka, ki je med drugim tudi predsednica Sveta krajevne skupnosti Smlednik, igra citre že 15 let. Prvo znanje je pridobila v glasbeni šoli v Vodnikovi domačiji, kasneje pa v glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je končala tudi gimnazijo. Dokončala je tudi študij socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti.

Razstavo si lahko ogledate vsako soboto in nedeljo med 9. in 12. uro, ali pa v drugih terminih po predhodni najavi na mobitel 051 212 235.

Idrijske čipke

12. 5. 2016

Otvoritev razstave v petek, 13. maja 2016 ob 19 uri, v Aljaževi domačiji, Zavrh 2 pod Šmarno Goro.

Odprto do 3. julija 2016, vsako soboto in nedeljo med 9. in 12. uro oz. po dogovoru 051 212 235.

Prešerno z Aljažem

26. 3. 2016

V četrtek, 17. marca je bilo veselo na Aljaževi domačiji, saj je KUD JaReM gostil učence edine šole v Sloveniji, ki nosi ime našega velikega Slovenca Jakoba Aljaža. Odprli smo likovno razstavo otroških risb Prešerno z Aljažem, ki je nastala ob gledanju lutkovne igrice Duhec in Jakob Aljaž, ter igrice Snežaka korenjaka. Učenci OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja in OŠ Pirniče so svojo ustvarjalno domišljijo izrazili na papirju z barvami. Nekateri pa so napravili male skulpture Aljaževega stolpa in reliefno upodobitev jezera z gorami. Učenci OŠ Jakoba Aljaža so pod mentorstvom Darje Pintar pripravili zanimiv kulturni program z lastnimi pesmimi o Jakobu Aljažu, glasbenimi in plesnimi točkami. Uvod v pester program je popestril instrumentalni kvartet OŠ Pirniče. Na koncu kratkega kulturnega programa so učenci OŠ Jakoba Aljaža zapeli na znano Kekčevo melodijo Kdo vesele pesmi poje njihovo Aljažkovo himno.

Na otvoritvi so bili prisotni podžupanja Občine Medvode Darinka Verovšek, ravnateljica OŠ Pirniče Martina Kutnar in ravnatelj OŠ Jakoba Aljaža Kranj Milan Rogelj in veliko staršev. Vsi so si z veseljem ogledali risbe nadobudnih otrok.

Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali z druženjem učencev iz obeh šol in vsako leto v marcu pripravili podobna srečanja. Želimo si, da bi takšna druženja še bolj povezala obe šoli izven naših občinskih meja.

Razstava bo odprta do konca aprila na Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro.

Dobrodelni koncert “Veličina srca”

6. 3. 2016

Veličina srca smo poimenovali dobrodelni koncert ki bo, 12. marca 2016 ob 18. uri v Domu krajanov v Pirničah. Program bodo oblikovali učenci osnovne šole Pirniče, Ema Vertačnik članica literarne sekcije KUD JaReM, Koncertni ansambel Sorarmonica, Vodiška godba z gosti in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

“Veličina srca”

KUD JaReM je takoj prisluhnil tej humani akciji in bo s svojo strokovno in tehnično pomočjo, pa tudi finančno, v obliko prodaje svojih umetniških izdelkov v celoti izvedel organizacijo koncerta.

“Veličina srca”

Komu je namenjena? OŠ Pirniče že štirideset let izvaja program šole v naravi. Strokovni delavci šole so sooblikovali programe in jih vsako leto tudi samostojno izvajajo. Učenci se šol v naravi radi udeležujejo, pravzaprav so te dejavnosti tiste, ki si jih najbolj zapomnijo. Skozi sobivanje s sošolci in učitelji spoznavajo zakonitosti sveta in narave ter si privzgajajo čut za sočloveka in naravo.

Zadnja leta imajo nekateri starši učencev finančne težave. Šole v naravi se še vedno izvajajo. Za pomoč staršem ki imajo finančno stisko, in otrokom, ki sami ne morejo prispevati denar za udeležbo v šoli v naravi, pa organiziramo dobrodelni koncert.

Ema Vertačnik je za to priliko napisala pesem:

Svet v barvah

Iščem svet v barvah.
Svet, ki je poln Cvetja.
Umirjen svet živahnih obrazov,
ki kot ptice žvrgolijo v novi dan.
Za pot vprašala sem že dedka,
pa babico in ata, mamo.
Vprašala sem sosedo,
teto, strica, Ano.
Celo moj medo
ni poznal smeri.

A zvečer, med zvezde s kredo
napisani odmev iz daljave
me vodil je v višave.
Ptice so ponesle me
na rob sveta,
kjer s Triglava
ugledala sem Svet.
Umirjeni svet živahnih barv in obrazov,
ki kot ptice žvrgolijo v novi dan.
In ta Svet je samo Tam – na robu sveta,
v Veličini Srca.

Pesniški večer Andrejke Jereb

22. 2. 2016

15. januarja 2016 se je na Aljaževi domačiji zgodil prvi dogodek letošnjega leta. Andrejka Jereb, članica našega društva, je predstavila tri svoje pesniške zbirke: Presledek v času, Na šahovnici in seveda najnovejšo Z roba disonanc. Slednja je izšla konec lanskega leta.

Dogodek je bil nekaj prav posebnega, saj sta se z moderatorko Majdo Kočar poglobili v Andrejkin ustvarjani proces in njen edinstven pogled na svet. Predvsem spreminjanje tega pogleda na svet se je kristaliziralo v izbranih pesmih, ki sta jih poleg glavnih akterk interpretirala še Janez Meglič in Irena Cigale, kar je dodalo pesmim še dodatno širino in omogočilo poslušalcem, da se lažje vživijo v svet avtorice.

Fotografije: arhiv KUD JaReM

KUD JaReM v hramu sedme umetnosti

20. 2. 2016

Večer filmske foto sekcije KUDa JaReM in Studia MEG je 1. februarja v dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki pripravila v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenija in Slovensko kinoteko svoj filmski večer.

Prikazali so filme, od eksperimentalnega, do igranega in dokumentarnega filma.

Eksperimentalni film 21. stoletje avtorja Gregorja Megliča.

V filmu z igralko Špelo Rozin nam je prikazano sožitje slike in glasbe. Z njenim glasom, s petjem je bila naknadno v Studio MEG nasinhronizirana gibljiva slika, ki se je neverjetno ujemala s prikazanim.

Bojan Adamič in Hasselblad pa je bil za obiskovalce Slovenske kinoteke presenečenje. Pred filmsko projekcijo je na več kot 80 let staro, seveda servisirano trobento, na katero je igral mojster Bojan Adamič pred drugo svetovno vojno, ko je imel tudi svoj jazz orkester, zaigral trobentač Peter Jevšnikar član Radijskega simfoničnega orkestra melodijo Harryja Jamesa iz filma Ples na vodi.

Z zadnjim prikazanim dokumentarnim filmom Peče na Slovenskem, ki prikazuje ohranjene peče ter načine njihovega polaganja in zavezovanja, opozarjamo na bogastvo naše oblačilne dediščine. Po projekciji so se gledalcem predstavili ustvarjalci filma.

Pred projekcijo je mag. Tatjana Rezec Stibilj iz Slovenskega filmskega arhiva vodila razgovor s pobudnikom in soustvarjalcem filmskega večera Janezom Megličem in igralko Špelo Rozin.

V polni dvorani so bili prisotni številni filmski delavci, režiserji, snemalci, direktorji fotografije, med njimi je bil tudi starosta legendarni 94 letni Ivan Marinček, ki je med drugim posnel tudi prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji.

Po projekciji je v avli kinoteke stekel prisrčen klepet.

Fotografije: Arhiv KUD JaReM in Anamarija Samec

In memoriam

18. 2. 2016

V ponedeljek, 15. 2. 2016 je preminil Jože Pogačnik, slovenski filmski in televizijski režiser, prejemnik najpomembnejših državnih, mednarodnih nagrad in priznanj. Prejemnik Prešernovega sklada, srebrnega medveda v Berlinu, srebrnega leva v Benetkah, več priznanj Metoda Badjure in Badjurove nagrade Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo, ter priznanja Zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije za življenjsko delo v kinematografiji.

S svojim bogatim opusom, ki obsega tako dokumentarne kot celovečerne filme, med katerimi sta najbolj znana Grajski biki in Kavarna Astorija, je postavil najvišje strokovne temelje umetnosti, ki jo je imel tako neizmerno rad.

Jože spominjamo se, ko si prišel na vabilo filmske foto sekcije KUDa JaReM na Aljaževo domačijo v Zavrh pod Šmarno goro, ker smo skupaj s teboj pripravili zanimiv filmski večer tvojih kratkih filmov. Izbral si štiri filme, ki so ti bili pri srcu Jutrišnje Delo (1976), Zlati fantje (1970), Sledim soncu (1972) in Cukrarna (1972). Za zadnji film si dejal: “To je film v katerem sem filmsko opisal usodo stanovalcev v Cukrarni polno različnih pogledov na življenje.”

Pred projekcijo je bil razgovor, ki ga je vodil Lojz Tršan vodja oddelka Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije. V tem razgovoru si nam razkril marsikatero filmsko podrobnost in skrivnosti s snemanja filmov. Obiskovalci filmskega večera so z pozornostjo prisluhnili tvojim besedam.

Po ogledu filmov smo s teboj poklepetali in bili zelo veseli in ponosni, da si nas obiskal. V knjigo vtisov si zapisal: “Zelo sem počaščen s sprejemom na Aljaževini. Odhajam z iskreno željo, da se še kdaj vidimo. Hvala! Hvala vaš Jože.”

Na žalost nam ni bilo usojeno, da se še srečamo na Aljaževini. Odšel si, vendar ostal boš v naših srcih, ko bomo gledali tvoje filme se bomo spominjali, da si bil tistega maja 2013 na Aljaževi domačiji. Jože zelo te bomo pogrešali.

Jarmovci.

Dokumentarni film: “Peče na Slovenskem”

1. 2. 2016 ob 18. uri

Vljudno vas vabimo, da se nam v ponedeljek, 1. februarja 2016 ob 18. uri pridružite v dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki, Miklošičeva 28, Ljubljana, pri ogledu filmov.

Božično-novoletni koncert

27. 12. 2015

Glasbena sekcija KUD JaReM, ansambel ustnih harmonik SORARMONICA, vas s svojimi gosti vabi na Božično novoletni koncert v cerkev Marijinega vnebovzetja v Zgornjih Pirničah. Delovanje glasbene sekcije je sofinancirala Občina Medvode.

Dan odprtih vrat

26. 12. 2015 od 15. do 20. ure

Dan odprtih vrat Ob Dnevu državnosti in samostojnosti bomo obiskovalce popeljali v Aljažev čas in po razstavi Peče na Slovenskem.

Otvoritev razstave: “Peče na Slovenskem”

10. 12. 2015 ob 18. uri

Otvoritev razstave v četrtek, 10. decembra 2015 ob 18. uri, v rojstni hiši Jakoba Aljaža, Zavrh 2 pod Šmarno goro.

Odprto do 31. januarja 2016, vsako soboto in nedeljo med 10. in 13. uro, oziroma po dogovoru 051 212 235.

Ustvarjalna delavnica

29. 11. 2015 od 9. do 12. ure

Ustvarjalna delavnica izdelovanja uporabnih izdelkov in novoletnega okrasja bo potekala v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu 2 pod Šmarno goro in je namenjena vsem, ki radi razvijajo svojo kreativnost, domišljijo in ročne spretnosti. Ustvarjanje pod mentorstvom Marije Podvez temelji na uporabi različnih materialov za dekoracijo, ali domačo rabo in teži h končnemu izdelku, ki nudi zadovoljstvo ob lastnem uspehu.

Zanimiv filmski omnibus

6. 11. 2015 ob 19. uri

6. 11. 2015 ob 19. uri vas vabimo v Kulturni dom Medvode na zanimiv filmski omnibus. V Kino Svoboda bodo premierno prikazani trije filmi: Bojan Adamič in Hasselblad, kjer bo izpostavljena zanimiva kombinacija Adamičevih diapozitivov z njegovo glasbo. Izbor je naredila njegova hčerka Alenka, ki se tudi spominja na očetovo fotografiranje.

Ex Tempore 2015 prikazuje ustvarjanje likovnikov na Ex temporu pred cerkvico sv. Jakoba v Hrašah in na Aljaževini. Dokumentarni film Peče na Slovenskem je nastal v sodelovanju s Tržiškim muzejem in njegovim kustosom dr. Bojanom Knificem in Javnim zavodom Bogenšperk in je prvi tak zapis o tem kosu naše oblačilne dediščine. V filmu je prikazana kratka zgodovina peče od Valvazorjevega časa, od 17. stoletja dalje do današnjih dni.

Večer bomo nadaljevali v Klubu JEDRO s fotografsko razstavo, kjer bodo predstavljene delovne fotografije s snemanja v Tržiču in na gradu Bogenšperk, ter na Aljaževini, kjer so članice sekcije za oživljanje starih običajev KUD JaReM in druge udeleženke več mesecev pridno vezle peče po originalnih muzejskih predlogah.

Prikazali bodo tudi nekaj likovnih del z letošnjega Ex tempora » V družbi Simona, Jakoba in Bojana« ob njihovih okroglih obletnicah.

Večer je sofinancirala Občina Medvode.

Aktualno