Nagradna EX Tempora Hraše in Aljaževina 2023
2. 9. 2023
V soboto, 2. septembra so se v Aljaževi galeriji zaprla vrata razstave likovnih del slikarjev, ki so meseca junija ustvarjali zanimive slike na 7. nagradnem likovnem ex temporu ALJAŽEVINA 2023, kjer je bila tema “KULINARIČNA TIHOŽITJA”. Sama razstava je doživela zanimanje in odmevnost v kulturnih krogih in tudi sicer. Mi organizatorji, člani KUD JaReM, pa poleg veselja nad uspehom, še nekaj nerazumljivega, neumnega in nič kaj vzpodbudnega. Kaj je vzpodbudilo naše začudenje, o tem kasneje, na koncu prispevka.
Sedaj pa k našemu prvemu likovnemu dogodku, 6. nagradnem EX Temporu HRAŠE 2023. Letošnja tema je bila “PTIČJA STRAŠILA NA POLJU IN DRUGOD”.
Z razliko od prejšnjih likovnih ustvarjanj se je letošnji zaradi slabe vremenske napovedi ni odvijal pred cerkvijo sv. Jakoba v Hrašah, temveč pod gostoljubno streho jahalnega centra Janhar v Hrašah.
Zelo zanimiv likovni dogodek so kot običajno popestril tudi številni otroci, ki so v likovni delavnici, pod vodstvom akademske slikarke Andreje Eržen, iz KUD Zbilja in otroške delavnice domače in umetnostne obrti, pod vodstvom Urške Lah, upodabljali in kreirali ptičja strašila.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali enolog, prof. doktor Janez Bogataj, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ter akademska slikarka Agata Pavlovec je na odprtju razstave, v soboto, 1. julija letos podelila tri nagrade.
Zmagovalec je postal Tone Gaber, KUD JaReM, drugo nagrado je prejela Klavdija Špenko, KUD JaReM in na veliko veselje in presenečenje vseh navzočih in pa seveda same prejemnice, mlade 9 let stare Valentine Mahkovic, ki si je s svojo sliko, prislužila tretjo nagrado.
In, če je strokovna žirija ocenila tudi ostala dela kot zelo solidna, pa je bil že naslednji likovni dogodek, le tri dni za prvim, 7. nagradni likovni EX Tempore Aljaževina 2023 s svojo izvirno tematiko “KULINARIČNA TIHOŽITJA”.
Motiv je prisoten predvsem pri slikarjih v flamskem, nemškem in angleškem slikarstvu, v Sloveniji je bilo tihožitje s prehransko vsebino redko upodobljeno. Ocene slik s strani iste strokovne komisije so zelo pozitivne. Na preteklost in kulturno dediščino so se člani strokovne komisije odločili, da v prihodnje za avtorje pripravijo predavanje na določeno temo. Prihodnje leto bo na Aljaževini tema “GARTELJC”. Sam likovni dogodek, ki je kljub svoji specifičnosti, odmevnosti, udeležbi, tudi mednarodni, pa kakovosti in izvirnosti presegel marsikaterega od dosedanjih, najbolj tehnično zahtevnih razstav, kar so poudarili tudi člani strokovne komisije, pa na žalost ni našel nobenega razumevanja pri članih Občinske komisije, ki za likovni dogodek, ki je eden od treh največjih likovnih dogodkov v občini Medvode ni namenila niti centa.
NA VPRAŠANJE ZAKAJ NE, PA NAM JE BILO S STRANI OBČINSKE KOMISIJE MED DRUGIM TUDI POJASNJENO DA:
Komisija je na podlagi vaše prijave ocenila, da projekt “Nagradni likovni ex Tempore Aljaževina 2023” ni upravičen do sredstev za sofinansiranje, saj se projekt ne izkazuje kot “ izjemno kvaliteten, ki kaže inovativnost in vsebinsko učinkovitost, ima jasen in utemeljen koncept, prispeva k socialni kohezivnosti in uravnoteženi raznolikosti ustvarjanja kulturnih dobrin v občini”. Prav tako projekt ne vključuje deficitarnega področja kulturne ustvarjalnosti v občini. Projekt ne povezuje ustvarjalnost več raznolikih organizatorjev iz 4. člena pravilnika. Prav tako projekt ni pridobil sofinansiranja projektov, in prireditev na razpisna državni ravni in tudi ne zagotavlja večji delež sofinansiranja iz drugih virov.
Če bi tako razmišljali organizatorji dogodka, potem bi se že vnaprej odpovedali vsaki občinski finančni podpori in dogodek izpeljali sami, z lastnimi sredstvi, tako, kot so ga morali tudi sicer, s podelitvijo nagrad - bonov za nakup slikarskega materiala.
“Rajši izpeljemo kulturni dogodek sami, brez občinske pomoči, oziroma pod presijo neumnih administrativnih pogojev”, pravijo Jarmovci, toda z zavestjo, da ustvarjamo lep, prijazen in kvaliteten kulturni dogodek. Več kot občinski denar, nam pomeni odziv občanov in ocena, ki jo je v kratkem podala naša večletna strokovna komisija za vse tri nagrajene slike letošnjega Ex tempora Aljaževina.
1. nagrada
ANTON BENEDIK: TIHOŽITJE S ČEŠNJAMI, akril na platno
Za metjejsko dovršenost in sporočilnost
Slika je ustvarjena v za avtorja značilnem fotorealističnem slogu, s katerim stremi po oblikovni in barvni dovršenosti. Poteza je disciplinirana in oblikotvorna. Oblike so jasne, modelacija predmetov je prepričljiva. Kolorit je žlahten, bogat v finih niansah in občutenem tonskem razponu. Snovnost posameznih elementov je nazorna, zaznati je specifike posameznih materialov in njihove značilnosti. Pomembno vlogo avtor namenja tudi svetlobi. Ob slikarskem perfekcionizmu pa mu je nadvse pomembna tudi vsebina. Izbor akterjev dogajanja je sporočilen; med knjigami je “Povest o dobrih ljudeh” (avtor jasno zapiše naslov ene izmed izbranih knjig) in tudi češnje vsekakor niso le pridelek narave. Celotno sliko odlično zaključuje okvir.
2. nagrada
BOŠTJAN MOČNIK: RIBONA, pastel na papir
Za atmosfero svetlobe in historičnosti
Kompozicija je skrbno načrtovana in uravnotežena. Svetloba premišljeno vstopa v prostor slike in osvetljuje posamezne elemente tihožitne motivike, jih izpostavlja in pripomore k nazornosti željene forme. Barvna zasnova je usklajena, celotno slikovno prizorišče pa ima posebno patino, značilno za stare mojstre. Prezentacija vsebinskih elementov je dovršena in ustvarjena v duhu snovnega realizma.
3. nagrada
MIJA ROZMAN: ČEBULA, akril na platno
Za barvne in prostorske odnose
Avtorica je bila pri interpretaciji na sledi resničnosti, saj je želela nazorno predstaviti čebulo. Pri tem je dosegla tudi skladnost med čebulo in ozadjem. Barvni odnosi med čebulo in zelenim rastjem so uglašeni v svojem nasprotju. Prav tako je zanimivo podan prostor, saj se srečujeta ploskovitost in globina.
Strokovna žirija: Anamarija Stibilj Šajn, prof. dr. Janez Bogataj in Agata Pavlovec
Odgovori pristojne občinske komisije v primerjavi z oceno, res strokovnjakov na likovnem področju, pa nedvoumno povedo, da so občinska merila in kriteriji zastareli, neživljenjski in služijo bolj administrativnim prepovedim, manj pa finančni podpori ljubiteljskim društvom pri njihovem kulturnem delovanju in kot taki kličejo k nujni prijaznejši, bolj življenjski in enostavnejši posodobitvi.
Vabljeni!
