Novice, dogodki in prireditve

Pentaptih pa se sliš … v Atriju ZRC SAZU

4. 12. 2017

Člani filmsko foto sekcije Kulturno umetniškega društva JaReM, ki deluje v Aljaževi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro, so s sofinanciranjem Občine Medvode posneli dokumentarni film o smleških pritrkovalcih, o pritrkavanju in zvonenju. Avtorji filma so želeli dokazati, da je pritrkavanje glasba in ne hrup, kot mislijo nekateri.

Režiserja in scenarista filma Janeza Megliča je zanimalo zvonenje, kot tisti najbolj žlahten zvok. Zvok, ki ga ustvarjajo zvonovi, ki so pojmovani kot glasbilo, glabilo, ki ga uvrščamo v skupino idiofonih glasbenih instrumentov in je sestavljeno iz dveh delov, iz znane stožcu podobne oblike vlite iz različnih kovin in kemblja.

Kamera, ki je bila v rokah Gregorja Megliča, nam je predstavila cerkveno arhitekturo, seveda s poudarkom na zvonikih cerkva sv.Urha v Smledniku in podružničnih cerkva sv. Valburge v Valburgi, sv. Jakoba v Hrašah, sv. Mihaela v Mošah in sv. Janeza Krstnika v Zbiljah.

K sodelovanju v filmu so povabili znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Mojco Kovačič, smleškega pritrkovalca Franca Bončo in najstarejšo pritrkovalko Marijo Oblak iz Valburge, ki je pred osmimi leti, pri svojih častitljivih 80 letih še pritrkovala v cerkvi sv. Urha v Smledniku. Avtorsko glasbo za film je napisal Lado Jakša.

Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je dejala »...Zvon sam na sebi ne daje glasbe, ampak jo je treba iz njega izvabiti. In če sem že prej uvodoma omenila pritrkovalce, to so posebni glasbeniki, ki predstavljajo našo dediščino, kulturno, glasbeno dediščino, predstavljajo našo tradicijo, predstavljajo tisto tradicijo, ki prehaja iz roda v rod. Tako imamo na filmu tudi mlade pritrkovalce. Imamo ženico, ki občuduje zvon in ga ima kot za nekakšnega sogovornika, kot da bi ga želela personificirati in na ta način mu dati neko posebno veljavo, posebno mesto. KUD JaReM deluje zelo predano, zelo tudi načrtovano in se nedvomno tega zaveda zato tovrstne naloge sprejema z odgovornostjo tudi tako, da v to vključuje neko širšo družbeno skupnost. V tem vidim vaše posebno poslanstvo, za katero vam tudi iskreno čestitam, gospodu Janezu Megliču pa še posebej, ker se je lotil te danes predstavljene tematike in jo na studiozen način, hkrati pa tudi s tisto njemu lastno človeško občutljivostjo, prenesel v filmski zapis …«.

V atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo si v predprazničnem decembrskem času ogledali 50 minutni film, prisluhnili smo pripovedi in pritrkovalcem, ki so iz zvonov izvabljali viže, ki so posnesle glasbo v prostor. Pritrkavanje je dragocen del slovenske ljudske in evropske glasbenokulturne dediščine.

Po projekciji filma so se predstavili ustvarjalci filma. Med gledalci je bil tudi Ljubo Struna nagrajenec največje slovenske filmske nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo, ki je dejal, » … tako lepega filma že dolgo nisem videl«.

Želja ustvarjalcev filma je, da bi si film ogledalo veliko število ljudi na projekcijah oziroma na televizijskem ekranu.

Vabilo (.pdf)

Aktualno